REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Največja nevarnost novi Golobovi vladi grozi iz smeri, ki jo najmanj zanima in na katero ima najmanj vpliva

Največja nevarnost novi Golobovi vladi grozi iz smeri, ki jo najmanj zanima in na katero ima najmanj vplivaKako se bo nova vlada odzvala na politiko sankcij EU? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Koalicijska pogodba nove vlade posveča veliko pozornosti zdravstvu, šolstvu, gospodarstvu, pravni državi in socialnim ukrepom. To je po svoje logično.

Če nova vlada ne bo posvetila več pozornosti spremembi smeri zunanje politike ali pa se zunanja politika EU ne spremeni že kmalu, bodo zunanji vplivi do te mere zatolkli standard in življenske razmere v Sloveniji, da bi to lahko že v nekaj mesecih ogrozilo večino sicer pozitivnih ciljev nove Golobove vlade.

Zapisano je veliko povsem sprejemljivih ukrepov tam, kjer ima država res največ možnosti, da kaj naredi.

Da bo na tem področju lahko veliko naredila je jasno tudi na podlagi zaslišanj kandidatov za ministre, ki pred parlamentarnimi komisijami prestajajo zaslišanja brez večjih težav.

Glasovalni stroj koalicije pod taktirko premierja dr. Roberta Goloba lahko namreč zaradi udobne večine potrdi vse, kar si večina zamisli.

V tem pa se skriva tudi največja nevarnost prihodnje vlade. Popolna oblast pomeni popolno odgovornost.

Kar se bo po 3. juniju v državi dogajalo, bo po oceni volivcev rezultat dela nove vlade.

Toda novi vladi največja nevarnost ne grozi iz smeri marginalizirane in razbite opozicije.

Kot kažejo tudi primeri drugih evropskih držav, ki so že vstopile v podoben proces pred Slovenijo, bodo za novo vlado največja nevarnost – »zunanja.«

Torej tista, ki ji tudi v programu nove vladne stranke posvečajo najmanj pozornosti.

Povsem jasno je namreč, da so vojna v Ukrajini po dveh letih pandemije in enormnega tiskanja denarja po vsem svetu, inflacija v ZDA, neugodne gospodarske razmere na Kitajskem in skoraj popoln zlom odnosov na relaciji Rusija – Zahod tisti faktorji, ki uničujoče vplivajo na svetovno gospodarstvo.

Vse to nam že v bližnji prihodnosti prinaša še večje trganje dobavnih verig, pomanjkanje hrane in energentov, drastične dvige cen.

In nove migrantske valove v Evropo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen: »Znaki naraščajoče prehranske krize so očitni.« Z drugimi besedami, v jeseni nas čaka - lakota. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Vse zgoraj našteto, kar prispeva k trenutni krizi, nam v bližnji prihodnosti prinaša morda še hujše vojaške spopade tudi v Evropi, onkraj meja Ukrajine ali Rusije.

Odločenost Rusije, da vojne v Ukrajini ne izgubi in slepa privrženost članic EU napačni politiki ZDA, ki je režim v Kijevu potisnila v pekel vojne in nadaljuje z vedno bolj obsežnimi predajami in prodajami orožja vse bolj zdesetkani ukrajinski vojski, nam prinaša prihodnost, ki je dobesedno mračna, celo s pomanjkanjem osnovnih dobrin kot sta pšenica in riž ter redukcijami elektrike.

Kako se bo na to odzvala slovenska vlada?

O tem, čeprav gre za ključno vprašanje, pravzaprav ne vemo veliko.

Iz nekaj javnih izjav stranke Gibanja Svoboda in nove zunanje ministrice Tanje Fajon (SD) ni mogoče sklepati, da se pripravlja kakšen poseben preobrat.

Izjave o tem, da bo Slovenija del »jedrne Evrope« so sicer del javnosti všečnega besednjaka, vendar so zastarele in ne naslavljajo spremenjene situacije v svetu. In predvsem Evropi.

Slovenija pa bo kot članica Evropske unije in NATO ob tem imela možnost, da se opredeli tudi do prelomnih geopolitičnih vprašanj.

S tem pa bo tudi vsaj deloma lahko vplivala na smer razvoja svetovnih odnosov.

Ti odnosi pa so že privedli do ekonomske recesije.

In celo stagflacije, kot opozarjajo analitiki.

Toda zelo vprašljivo je, če si bo nova vlada o tem upala izraziti stališča, ki bi bila na primer drugačna od ocen trenutne Evropske komisije.

V sami koalicijski pogodbi ni odgovora na vprašanje, kako bo nova slovenska vlada ravnala.

V sami koalicijski pogodbi ni odgovora na vprašanje, kako bo nova slovenska vlada ravnala.

V njej boste zaman iskali besedici »Rusija« ali »Ukrajina« ali celo »NATO.«

Vojska se omenja le trikrat.

Stranke so sicer zapisale, da bodo »pri vodenju zunanje in obrambne politike izhajale iz ustavnega načela mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«, ter da bodo »državam Zahodnega Balkana tudi v bodoče zagotavljale podporo pri njihovem vključevanju v EU.«

Toda kako gleda slovenska zunanja politika na širjenje zveze NATO, na novo blokovsko ureditev sveta, uporabo sile, pošiljanje vojaške in druge pomoči Ukrajini?

»Reševanje odprtih bilateralnih vprašanj s Hrvaško v duhu dobrososedskih odnosov in implementacija razsodbe arbitražnega sodišča med obema državama« je sicer prav tako dober cilj, toda ker je arbitražna razsodba za Zagreb »mrtva« ni jasno, kakšno smer namerava glede tega ubrati nova vlada.

Vse to ostaja nejasno.

»Reševanje odprtih bilateralnih vprašanj s Hrvaško v duhu dobrososedskih odnosov in implementacija razsodbe arbitražnega sodišča med obema državama« je sicer prav tako dober cilj, toda ker je arbitražna razsodba za Zagreb »mrtva« ni jasno, kakšno smer namerava glede tega ubrati nova vlada.

Prav je, da si želi vlada dr. Roberta Goloba »ustrezno posodobiti koncept obrambne politike, ki bo usklajen z zunanjepolitično strategijo Slovenije,« ter »spodbujati uporabo Slovenske vojske kot pomoč sistemu zaščite in reševanja, pri sanaciji posledic naravnih nesreč ter kadar je to racionalno in utemeljeno,« toda te besede ne razkrivajo, kako odgovoriti na vprašanje konfrontacije med Zahodom in Rusijo, kako in do katere mere bo Slovenska vojska vključena v oddaljene operacije vse do Pacifika in podobno.

Ni jasno, do katere mere se Slovenija še zanaša na nevaren in nepredvidljiv NATO in ali vidi večjo prihodnost v evropskem varnostnen sistemu - kar bi bila dolgoročno seveda bolj pravilna odločitev.

NATO-Ukrajina
NATO, Ukrajina, Rusija. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Lepo je tudi, da koalicijske stranke nove vlade zagovarjajo »učinkovit multilateralni sistem in krepitev aktivnosti v OZN zlasti tam, kjer naša država lahko ponudi dodano vrednost: to so področja človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov in s pravicami pripadnikov etničnih in družbenih manjšin, razvojne pomoči, okoljske problematike in umetne inteligence.«

Toda pri navajanju te fraze se pozablja, da ima sistem OZN vgrajeno sistemsko blokado (veto), ki mu onemogoča učinkovitost v primeru konfrontacije velikih sil ter da je temeljna človekova pravica pravica do življenja, to pa pravkar ogroža vse hujša vojna v Evropi, ki se lahko spremeni celo v jedrsko in ki je po oceni vse večjega števila analitikov in politikov – vedno bolj verjetna.

Kako hitro se da rakete izstreliti, pa kaže spodnji primer največje in najnevarnejše na svetu - ruskega Sarmata.

Posnetki pa kažejo tudi, kako je, če si prisoten ob povsem klasični eksploziji konvencionalne bojne glave...

Če bo Golobova vlada podpirala vso »utečeno« smer dosedanje zunanje politike, ki jo vodijo »jedrne« države Evrope in bo hkrati po inerciji nasprotovala celo redkim državam v EU, ki so do te škodljive politike izrazile rezerve (Madžarska, deloma tudi Avstrija, Češka in Bolgarija) bo še toliko bolj prevzela odgovornost za posledice te politike tudi glede njenega vpliva na uničevanje standarda prebivalcev v Sloveniji.

Pri tem je potrebno poudariti tudi dejstvo, da nam na konkretna vprašanja o odnosu do vojne v Ukrajini in sankcijah Rusiji večina strank v Sloveniji, vključno z vsemi tremi vladnimi – ni odgovorila nič.

Toda tem odgovorom se v prihodnje ne bo dalo izogniti.

Glede na kadrovske izbire zadnjih dni obstaja velika nevarnost, da bodo kreatorji slovenske zunanje politike vztrajali na škodljivem, »liberalističnem« prepričanju, ki izenačuje notranjo in zunanjo politiko držav.

In bodo na primer zaradi avtoritarnih potez madžarskega vodstva na področju notranje politike tudi vse zunanjepolitične poteze Budimpešte ocenili kot »napačne« -, čeprav so v tem in samo v tem pogledu povsem racionalne!

V tem primeru je povsem mogoče, da bo tudi nova slovenska vlada utrjevala tisto smer razvoja EU, ki bo škodila uresničevanju koalicijskega programa.

Druga pot – bolj samosvoja in samostojna ter realistična zunanja politika Slovenije, ki bi bila kritična do sedanje smeri EU – je seveda povezana tudi s pritiski iz smeri Bruslja na Slovenijo in prav tako ni brez tveganja.

Po drugi strani pa bi imela nova vlada v tem primeru na voljo vsaj argument, da je napačni politiki na ravni EU in zveze NATO nasprotovala, kolikor je lahko in da zato za posledice objektivno nastalih težav v pretežni meri – ni kriva.

Katero pot bo Golobova vlada izbrala, bomo videli že kmalu.

O tem, kako uničujoče bodo za EU posledice politike neprestanih novih krogov »sankcij« proti Rusiji je sicer znanega že dovolj, še bolj jasno pa bo to postalo v jeseni, ko se bodo začela pomanjkanja.

Tega sicer večina osrednjih medijev, ki nekoliko drugače opravljajo svoje poslanstvo kot bi morali (spodaj) - ne vidi...

Kje se bi to lahko končalo tudi v Sloveniji, pa kažejo nekateri podatki iz tujine.

Število Britancev, ki zagovarjajo ostre gospodarske sankcije proti Rusiji kot odgovor na njeno vojaško ofenzivo v Ukrajini, se je v zadnjem mesecu zmanjšalo, je pokazala nova javnomnenjska raziskava.

Poglejmo na primer situacijo v Veliki Britaniji, nečlanici EU, ki pa je vneta zagovornica sankcij proti Rusiji.

Zdi se namreč, da so naraščajoči življenjski stroški v Združenem kraljestvu v zadnjem času namreč zasenčili skrb za Ukrajino.

Število Britancev, ki zagovarjajo ostre gospodarske sankcije proti Rusiji kot odgovor na njeno vojaško ofenzivo v Ukrajini, se je v zadnjem mesecu zmanjšalo, je pokazala nova javnomnenjska raziskava.

Raziskava, ki sta jo izvedla Redfield in Wilton Strategies kaže, da je le 36 odstotkov anketirancev pripravljenih sprejeti višje cene goriva, da bi bolj škodili Rusiji – torej 14 odstotnih točk manj od 50 odstotkov v marcu.

Tretjina anketiranih Britancev je na vprašanje, ali so pripravljeni plačati več za hrano, da bi Ukrajini pomagali vzdržati rusko ofenzivo, odgovorila negativno. Približno isto število pa jih je dejalo, da se je pripravljeno žrtvovati.

Okoli 54 odstotkov anketirancev je poročalo o poslabšanju svojega finančnega položaja v zadnjem letu, v primerjavi z 42 odstotki pred dvema mesecema, 62 odstotki pa jih je izjavilo, da pričakujejo, da bo prihodnost še bolj mračna.

Več kot dve tretjini Britancev je dejalo, da kljub naraščajočim življenjskim stroškom niso prejeli povišanja plače, večina tistih, ki so ga prejeli, pa je dejala, da to ni dovolj za izravnavo inflacije.

Od 24. februarja so se cene nafte dvignile na ravni, ki jih niso opazili od leta 2008. Cene za plin so sledile trendu naraščanja, pri čemer se je vse našteto odrazilo v višjih računih za energijo.

Povišani stroški prevoza so imeli negativni učinek, kar je povzročilo višje cene živil in drugega blaga.

Velika Britanija, ki je v začetku marca napovedala, da bo do konca leta postopno ukinila ves uvoz ruske nafte, ni nobena izjema v smislu skokovitih cen goriva.

Glasovanje v UK
Glasovanje v UK. Vir: Posnetek zaslona

Inflacija je v Združenem kraljestvu marca dosegla 7-odstotno medletno mejo – najvišjo raven po letu 1992.

Inflacija je v Združenem kraljestvu marca dosegla 7-odstotno medletno mejo – najvišjo raven po letu 1992.

Zunanja ministrica Liz Truss je trdila, da bi bila cena veliko višja, če bi Rusija zmagala v Ukrajini in dejala, da »bolečina, s katero se bomo soočili v Združenem kraljestvu, ni nič podobna bolečini, s katero se trenutno soočajo ljudje v Ukrajini.«

A vse kaže, da je v državi vse manj ljudi, ki so pripravljeni prenašati to bolečino, medtem ko se je popularnost Vladimirju Putinu povečala za preko 8 odstotnih točk na skoraj 80 odstotkov.

Toda konservativcem se prav zaradi te situacije – in zaradi kršitve zakonov, ki si jih je privoščil predsednik vlade v Londonu Boris Johnson – podpora sesuva.

Konservativcem se prav zaradi te situacije – in zaradi kršitve zakonov, ki si jih je privoščil predsednik vlade v Londonu Boris Johnson – podpora sesuva.

Od marca leta 2020 so izgubili 24 odstotkov glasov.

V vrhu stranke priznavajo, da bodo volitve izgubili, tudi če zamenjajo vodstvo in da so dosedanje izgube »nenadomestljive« ter da si kaznovanje s strani volivcev tudi »zaslužijo.«

Trenutno imajo laburisti odstotek prednosti pred konservativci, toda dolgoročen trend zadnjih mesecev je na njihovi strani.

Podobna je situacija v Nemčiji.

Glasovanje Nemčija
Glasovanje, Nemčija. Vir: Posnetek zaslona

Kot kaže trend popularnosti strank Polytx, ki izračunava dnevno popularnost strank, so pol leta po zmagi SDP kanclerja Olafa Scholza na lokalnih volitvah konservativci SDU/CSU v Nemčiji znova trdno v vodstvu, medtem ko socialdemokrati beležijo strm padec.

Bolje gre le Zelenim, toda bolj zaradi njihove usmerjenosti k energetski transformaciji kot pa zaradi podpore zunanji politiki, ki jo vodi precej militantna nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.

Vse to se je že pokazalo na prvih lokalnih volitvah, kjer je opozicijska AfD dosegla velike uspehe na račun socialdemokratov.

Povedano drugače: če Golobova vlada ne bo posvetila več pozornosti spremembi smeri zunanje politike, ali pa se zunanja politika EU ne spremeni že kmalu, bodo zunanji vplivi do te mere zatolkli standard in življenske razmere v Sloveniji, da bi to lahko že v nekaj mesecih ogrozilo večino sicer pozitivnih ciljev nove vlade.

Za Slovenijo in novo slovensko vlado bi bilo seveda zelo dobro, če bi se učili na tujih izkušnjah.

In ne svojih.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke