REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Biden nas rine v III. svetovno vojno: Predsednik ZDA odločil, da bo NATO z raketami dolgega dosega napadel Rusijo! Zapri 

Rezultati dela vlade: Od začetka do konca Janševega mandata Slovenija med najslabšimi na svetu v boju proti covidu-19!

Rezultati dela vlade: Od začetka do konca Janševega mandata Slovenija med najslabšimi na svetu v boju proti covidu-19!Vlada se je potrudila, da je napolnila - pokopališča. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Predsednik slovenske vlade in SDS Janez Janša v teh dnevih slovensko javnost naslavlja tudi s pomočjo video spotov.

V enem od njih odgovarja na, na videz spontano vprašanje iz publike, ali je kdaj razmišljal o tem, da odstopi.

Ne, pravi Janša, kajti tam je bila že velika konkurenca.

In potem pojasnjuje, kako bi menda takrat na volitvah stranka SDS dobila izjemno dober razultat, daj bi ji kampanjo delali drugi, tako pa so se izjemno žrtvovali za ljudi.

Kajti v nasprotnem primeru bi bilo v Sloveniji na tisoče mrtvih zaradi pandemije.

Zato so se, pazite, žrtvovali za nas!

In plačali celo veliko osebno ceno, kajti prakrično ni bilo dneva ali noči, saj so ves čas neumorno delali!

Ko človek gleda te propagandne izdelke, se nehote vpraša, ali nas imajo politiki za norce.

So res prepričani, da se ne spomnimo več niti njihovih ravnanj, ki smo jih bili deležni komaj pred letom ali dvema ali pred nekaj meseci?

Končno ima Slovenija samo na današnji dan 6555 mrtvih, kar je obupen rezultat in eden najslabših v svetu in Evropi.

Svoj neuspeh in nacionalno katastrofo, v kateri je umrlo 345-krat več prebivalcev kot v vojni za Slovenijo, prodajajo kot veliko zmago predsednika vlade, kot samožrtvovanje. 

Spomnimo se torej, kako je bilo takoj zatem, ko je Janševa vlada prevzela oblast 12. marca 2020?

Predstavniki in govorec slovenske vlade so se tudi tedaj, po komaj mesecu dni vlade, ko je »krivulja okuženih začela padati«, v javnosti neprestano hvalili s svojimi uspehi v boju proti koronavirusu SARS-CoV-2.

Slovenijo so predstavljali celo kot novo Švico, kot največji uspeh pa so izpostavili indeks 100, ki naj bi ga Sloveniji dala Oxfordska univerza, ko gre za ostrino ukrepov proti koronavirusu.

Toda pri tem ne smemo pozabiti, da je bila še konec marca ista univerza do ukrepov Slovenije kritična, o čemer smo tudi poročali.

Ukrepi slovenske vlade pa so bili tedaj po oceni iste prestižne univerze le podpovprečni.

Slovenija je bila tako še več kot 14 dni po nastopu nove vlade pod taktirko Janeza Janše bela pega na zemljevidu Evrope, s slabšimi ukrepi od povprečja, glede na število okuženih.

Ukrepi, ki so sledili, so bili v Sloveniji res morda zelo omejevalni, toda vprašanje je, če so bili tudi pravi.

Občinske meje so bile sicer takoj prepovedane za prehode, koronavirus pa je medtem pustošil po domovih za starejše.

In tudi boljši rezultati so zato izostali, ugotavljajo tudi tuji mediji.

Medtem ko se je slovenska vlada hvalila z uspehi proti covidu-19, je bila v boju proti smrtonosnemu koronavirusu najslabša v regiji, s katero se rada primerja.

Časnik Republika je na primer objavil članek (v angleščini) kjer so izpostavili, da so v celotni »regiji« v njihovi državi, Severni Makedoniji »drugi najslabši« po številu smrtnih žrtev koronavirusa na milijon prebivalcev, takoj za najslabšo rekorderko – Slovenijo.

Ugotovitve severnomakedonske Republike lepo kažejo, da lahko statistične podatke vedno predrugačiš ali preprosto ne predstaviš na pravi način, tako da ostranejo spregledani bistveni podatki.

Tako je na primer ocenjeno število okuženih v neki državi odvisno od izvajanja testov, rezultati testov pa so odvisni od tega, kdo je testiran.

Če vzorci niso reprezentativni, te številke o »uspehu« testiranja povedo le malo.

Kot je v Beogradu tedaj poudaril znani epidemiolog Predrag Kon, je eden od najboljših približnih pokazateljev obsega okužb podatek o ljudeh, ki končajo na respiratorjih ali so umrli, saj je takšnih na respiratorjih v povprečju okoli pet odstotkov.

Republika: »Samo Slovenija ima slabšo statistiko kakor mi. Druge države v regiji so po številu žrtev za našo državo in imajo nižjo stopnjo smrtnosti, kar pomeni, da so bolj uspešne v boju proti koronavirusu.«

Veliko testov in malo odkritih primerov lahko pomeni, da je v državi malo okuženih.

Ali pa, da se testi izvajajo na nereprezentativnem vzorcu (npr. samo na zdravnikih, policistih, uradnikih) in je zato odkritih le malo okuženih, medtem ko se okužba med populacijo širi naprej.

Slovenija je bila v tem času na primer rekorderka v regiji po številu opravljenih testov.

O tem so pogosto pohvalno poročali mediji iz Hrvaške in Srbije, v Sloveniji pa so se ta poročila in tuje pohvale nato predstavljale kot dokaz dobrih rezultatov.

Tudi drugače so nas slovenski strokovnjaki, ki jih je nastavila nova vlada, prepričevali, da je vse v najboljšem redu.

»Število primerov v Sloveniji ni tako alarmantno kot v evropskih epicentrih,« je na primer javnost v začetku aprila leta 2020 pomirjala Bojana Beović, vodja vladne svetovalne skupine za covid-19 v okviru zdravstvenega ministrstva.

»Število okužb ni naraslo do te mere, da bi se ustavilo delo na intenzivnih oddelkih. Vsi, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, ga dobijo. Kadra, aparatur in postelj je zaenkrat dovolj,« je zatrdila Beovićeva.

Prav zato je včasih potrebno na lastno situacijo pogledati iz drugega zornega kota. Od zunaj.

To pa so nam omogočili tudi v Severni Makedoniji.

Smrti na milijon v Sloveniji
V Sloveniji smo se s skoraj 30 smrtnimi žrtami na milijon prebivalcev že takoj po nastopu Janševe vlade približali prvemu delu lestvice najslabših držav.

Prav tako ni mogoče prevarati smrti, čeprav so tudi tu izjeme.

Nekatere države v primeru smrti bolnikov, ki imajo ob koronavirusu še kakšno bolezen, takšno smrt ne označijo kot smrt zaradi covid-19, čeprav je jasno, da je smrtonosni koronavirus najverjetneje bistveno prispeval k smrti takšne osebe.

V mnogih državah – na primer Italiji in ZDA – pa je že zdaj jasno, da državni organi zelo slabo popisujejo smrti zaradi covid-19, ki se zgodijo v domači oskrbi ali v domovih za ostarele.

Hrvaška - smrti na milijon
Hrvaška je imela spomladi leta 2020 več kot trikrat manj smrtnih žrtev covida-19 v primerjavi s Slovenijo.

Če ljudje umrejo netestirani se zapiše, da so umrli zaradi »pljučnice« ali kakšnega drugega zapleta in ne zaradi koronavirusa.

Samo Slovenija ima slabšo statistiko kakor najslabša država v regiji, s 27 smrti na milijon prebivalcev.

Tako so ravnali tudi na Švedskem.

Je pa zanimivo, da tudi ta trupla nato praviloma dajo v vreče, na katerih piše »okuženo.« 

Skopski časnik Republika je opozoril, da se »glede na število žrtev koronavirusa v regiji, Makedonija sooča s popolnim neuspehom.«

»V Makedoniji je bilo zabeleženih enaindvajset smrtnih žrtev na milijon prebivalcev. Samo Slovenija ima slabšo statistiko kakor mi, s 27 smrti na milijon prebivalcev. Druge države v regiji so po številu žrtev za našo državo in imajo nižjo stopnjo smrtnosti, kar pomeni, da so bolj uspešne v boju proti koronavirusu,« je opozarjala Republika iz Skopja.

Smrti na milijon prebivalcev v regiji:

Turčija 17

BiH 12

Srbija 11

Grčija 10

Albanija 8

Hrvaška 8

Črna gora 6

Bolgarija 5

»Tudi drugi del statistike, ki ocenjuje število okuženih na milijon prebivalcev je za Makedonijo uničujoč. V Makedoniji je bilo namreč 436 okuženih na milijon prebivalcev. Turčija (772), Slovenija (587) in Srbija (511) jih imajo več kot naša država (Makedonija), medtem ko jih imajo Črna gora (451), Hrvaška (415), BiH (330), Grčija (208), Albanija (165) in Bolgarija (106) manj,« navaja Republika.

Slovenija je z 29 mrtvimi na milijon prebivalcev v zadnjih urah še nekoliko poslabšala svoj rezultat.

Iz novejših podatkov pa je izhajalo, da je Slovenija z 29 mrtvimi na milijon prebivalcev še nekoliko poslabšala svoj rezultat.

Slovenija tedaj sicer ni bila med najslabšimi državami na svetu, je bila pa takoj za njimi, šestnajsta na svetu.

Seznam boljših od Slovenije pa je bil bistveno daljši, saj je bilo kar 120 držav sveta v tem pogledu na boljšem od Slovenije.

Toda kaj se je nato zgodilo v dveh letih tega neutrudnega boja?

Je Slovenija na koncu po dveletnem truda polnem delu celotne vlade izboljšala rezultat?

Podatki so tukaj in kažejo - porazno sliko.

V začetku epidemije smo imeli le nekaj deset mrtvih, seda pa jih imamo 3152 na milijon prebivalcev.

V začetku epidemije je bila po tem pokazatelju Slovenija šestnajsta najslabša država na svetu, danes je štirinajsta.

Skratka - od začetka pa do konca mandata te vlade ni bilo nikakršnega izboljšanja, Slovenija je ostala ena od najslabših na svetu, kar se tiče spopadanja s covidom-19.

Če je najpomembnejši cilj v epidemiji obvarovati človeška življenja, potem je slovenska vlada nalogo opravila katastrofalno.

Tako hudo, da je Slovenija, kot kažejo zadnji podatki Worldometra še vedno med najslabšimi na svetu.

Od leta 2020 pa do leta 2022 smo praktično na istem mestu - med najslabšimi.

Sedaj pa nam svoj neuspeh in nacionalno katastrofo, v kateri je umrlo 345-krat več prebivalcev kot v vojni za Slovenijo, prodajajo kot veliko zmago predsednika vlade, celo kot samožrtvovanje!

Revček namreč cele dneve ni spal, da bi nam priredil ta veličasten, katastrofalen rezultat, ki nas sramoti pred svetom, doma pa je na tisoče ljudi zavil v črno.

Lepa hvala za to pocukrano pravljico.

Rezultati dela te vlade in zlasti SDS so vidni na vseh pokopališčih po Sloveniji.

In račun za to jim boste lahko izstavili - na volitvah.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke