»Za Nato zapravimo milijarde, neumno izjavo pa so poslali 13 ur zatem, ko je 6 ton železa skoraj ubilo stotine študentov!«

Na Hrvaškem se vrstijo jezni komentarji, potem ko je bilo odkrito, da je stari sovjetski dron neopaženo preletel tri države ter se skupaj z bombo zrušil zraven največjega študentskega naselja v glavnem mestu Hrvaške.

Slobodan Pilić je bil v Slobodni Dalmaciji ogorčen: »Hrvati, tu je grenka resnica: za Nato mečemo milijarde, a nas niso zaščitili. Neumno izjavo so poslali šele 13 ur po tem, ko je 6 ton železa skoraj ubilo na stotine študentov!,« je zapisano v naslovu članka.

»Ko smo leta 2009 vstopili v Nato, je bil glavni argument naših političnih elit, da nas članstvo v tem zavezništvu varuje pred vsemi vojaškimi agresijami in napadalci, tako v nebesih kot na zemlji. Je pa sovjetski dron, ki je v četrtek zvečer preletel polovico Hrvaške in pristal na zagrebškem Jarunu, pokazal vso poroznost Natove zaščite. Izkazalo se je, da je točenm pregovor: »Obljuba je veselje norca«(Obećanje ludom radovanje).

Dron, ki je strmoglavil v Zagrebu, je imel bombo. https://t.co/zUTdKTopt1

— Peter Žerjavič, Delo (@ZerjavicDelo) March 13, 2022

Več desetletij star dron je vzletel iz Ukrajine in preletel 1000 kilometrov ter preletel zračni prostor treh članic Nata, ne da bi ga motila ali sklatila zračna obramba. In vse to v okoliščinah sedanje vojne v Ukrajini, zaradi katere je Nato nedavno okrepil svoje vzhodno krilo in okrepil nadzor nad nebom vzhodne Evrope.

V četrtek zvečer se je ves ta nadzor izkazal za zaman. Oziroma, kot se je brez nepotrebnega pretiravanja izrazil naš upokojeni vojaški pilot Ivan Selak: 'Natova zaščita zračnega prostora očitno ne deluje.'

In vsi naši obrambni upi so dejansko projicirani v moč NATO pakta. Celo vodilna moža naših vojaških sil, minister za obrambo Mario Banožić in poveljnik Generalštaba Robert Hranj, sta po incidentu na Jarunu priznala, da ima hrvaški sistem zračne obrambe omejene zmogljivosti, navaja pa dejstvo, da je tudi hrvaško nebo del Natovega neba, zato bi se morali lahko zanesti na zaščito tega 'obrambnega' zavezništva.«

Toda starodavni sovjetski dron je razbil vse hrvaške iluzije: ne samo da Nato ni storil ničesar, da bi preprečil panoramski let neznanega vesoljskega plovila po hrvaškem nebu, ampak je prva reakcija zavezništva - v obliki ostre in nesmiselne izjave - prispela 13 ur po strmoglavljenju drona zraven največjega študentskega doma v Zagrebu.

4. Dron u Zagrebu pic.twitter.com/dDGd2551eh

— Hit Tvit (@hit_tvit) March 13, 2022

Četudi verjamemo, da so Natove službe registrirale in spremljale sovjetsko letalo, ki je več kot eno uro letelo iz Ukrajine v Zagreb, zakaj niso storile ničesar? Zakaj o morebitni grožnji niso obvestili vsaj nobeno od svojih ogroženih članic - Romunije, Madžarske ali Hrvaške? Zakaj so dovolili, da je dron padel na prestolnico ene od njenih članic, kar se je pač slučajno končalo brez človeških žrtev?

Seveda se postavlja vprašanje vseh vprašanj: zakaj plačujemu Natu, če ne zato, da reagira v takih situacijah? In ko smo že pri teh finančnih vprašanjih, koliko sploh plačamo za ta varnostni dežnik?«

Nato sledi dolga analiza vseh stroškov, ki jih ima Hrvaška z zvezo NATO.

Toda spodnja analiza morda pojasnjuje, kaj je šlo narobe - če so se v zvezi NATO pomagali Ukrajincem pri lansiranju avio-bombe na položaje Rusije z izključitvijo svojih radarjev, dron pa je nato zavil v napačno smer, bi to lahko pojasnilo to nenavadno nesrečo.  

Dron TU-141 koji je pao u Zagrebu je u Stvari raketa sa navodjenjem. Ovaj projektil koristi navigacione tacke koje ga usmeravaju ka cilju (chekpoint).
Da bi stigao do cilja morali su da se iskljuce NATO sistemi za ometanje kao i radari dve zemlje.
Ovo je ocigledna poruka,.... pic.twitter.com/8wHZwGrVhC

— Jovin Mickey (@JovinMikey) March 13, 2022

Kakorkoli že - sklep avtorja je na koncu duhamoren.

»Kaj torej za to dobimo? Skratka, dobimo 5. člen Severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi, ki pravi, da je napad na eno državo napad na vse države Nata in zagotavlja kolektivno obrambo napadeni članici. Seveda, razen če tega člana ne napade stari sovjetski dron - potem nam ostane le še molitev, da šest ton železa ne bo padlo na študentski dom, ampak zraven.«