Se še spomnite nevarne »majorizacije«? Sedaj jo Bošnjaki izvajajo nad Hrvati v BiH – Slovenija pa molči…

Majorizacija – to je bila pred razpadom SFRJ ena od kultnih in trendovskih besed in hkrati najbolj pereča javna zadeva.

Ogromno razprav se je vodilo o tem, kako preprečiti, da bi en narod s svojo voljo v skupnih institucijah države preglasoval drugega.

Demokratizacija se je prav zato v SFRJ začela na republiški ravni, toda potem, ko so bile izvedene svobodne in večstrankarske volitve nikoli ni bilo dogovora o tem, kako organizirati oblast na zvezni ravni tako, da bi bila hkrati demokratična in da ne bi prišlo do prevlade neke večine (najpogosteje srbske) nad ostalimi, »manjšinskimi« narodi ali političnimi skupinami v državi.

In tudi to je na koncu privedlo do razpada države.

Slovenska politika je v tistem času, ob zadnjih dnevih SFRJ seveda neprestano zastopala stališča, ki so nasprotovala »majorizaciji« oziroma preglasovanju predstavnikov enega naroda s strani politikov drugih.

Prvič so obmolknili že po razglasitvi neodvisnosti, leta 1992, ko je bil izveden referendum o neodvisnosti v BiH, na katerem so Hrvati in Bošnjaki (tedaj še Muslimani) glasovali za samostojnost BiH, Srbi pa so bili večinoma proti in so referendum kot neveljaven bojkotirali.

Bili so preglasovani in »majorizirani.«

Zahodne države in Slovenija so rezultat priznale, v BiH pa je prišlo do – pričakovane vojne.

Uradna Slovenija je od tedaj – zaradi geopolitike, ne pa svoje načelnosti – seveda spremenila svoj odnos do tega vprašanja.

Danes sledeč ostalim, večjim evropskim državam podpira bolj ali manj unitarno obliko BiH.

Vse pa kaže, da se z istim, prastarim problemom, s katerim se je nekoč soočala tudi Slovenija v SFRJ sooča tudi današnja BiH.

Težava je namreč volilni zakon, ki je napisan tako, da zaradi zmanjševanja števila Hrvatov v BiH – ki za razliko od Srbov nimajo »svoje« entitete v BiH – omogoča, da Bošnjaki volijo hrvaškega člana predsedstva BiH.

Da bi v Sloveniji lahko na primer hrvaški ali srbski volilci izbirali slovenskega predsednika države bi se seveda mnogim zdelo nekaj popolnoma norega.

Do tega nikoli niti ni prišlo.

Se pa, zanimivo, v Sloveniji celo miting resnice 1. decembra leta 1989, ki je bil deansko daleč od uresničitve takšnega cilja, predstavlja kot podoben primer nedopustne zunanje intervencije v tedanji državi - čeprav je šlo zgolj za izražanje drugačnega mnenja.

Zavzemanje za ohranitev Jugoslavije je bilo tedaj že manjšinsko mnenje v Sloveniji, vendar je bilo s to intervencijo policije (tedanje slovenske milice) dejansko že kriminalizirano.

Ti koraki so bili prvi, ki so nato vodili do nezakonitega izbrisa dela tujerodnega prebivalstva v Sloveniji.

Toda prepričanje o tem, da drugi narodi in republike nimajo pravice izbirati predstavnikov slovenskega naroda je bilo trdno in povsem utemeljeno že tedaj.

Na to, da se sdaj nekaj podobnega dogaja v BiH, pa je pravkar opozoril tudi vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik, po propadlih pogajanjih med vodstvi Hrvatov in Bošnjakov iz Federacije BiH, druge entitete v Bosni in Hercegovini.

Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik meni, da za splošne odnose v BiH ni dobro, da so pogajanja strank iz Federacije BiH o spremembi volilnega zakona BiH ob posredovanju mednarodne skupnosti - propadla.

Dodik je izjavil, da to, kar je slišal od vodje HDZ BiH Dragana Čovića, kaže, da napredka skorajda ni bilo in da je splošen vtis, da politični predstavniki muslimanov ne želijo dogovora.

»Po njihovem mnenju imajo dobro možnost, da ponovno izvolijo Željka Komšića in s tem zadajo določen politični udarec Hrvatom kot konstitutivnim narodom na tem območju. Mislim, da to ni dobro,« je Dodik dejal novinarjem v Banjaluki.

»Še naprej odkrito vodijo politiko majorizacije, politične minimizacije političnih predstavnikov Hrvatov. To vsekakor ne more privesti do dobrega vzdušja ali dobrega uspeha v sami BiH,« je na novinarski konferenci dejal Dodik.

Navedel je, da so pogajanja v Neumu »federalno vprašanje« med muslimani in Hrvati, in poudaril, da predstavniki Republike Srbske menijo, da nimajo razloga za razpravo o izvolitvi člana predsedstva v Federaciji BiH.

Poudaril je tudi, da je očitno, da vsa prizadevanja Evropejcev in Američanov niso dala rezultatov.

Dodik je poudaril, da je problem enega konstitutivnega naroda problem vseh treh konstitutivnih ljudstev in da tega ni mogoče opazovati drugače.

»Podprli smo utemeljene zahteve hrvaških političnih predstavnikov, da imajo ustrezne, torej svoje, predstavnike in da je to bistvo Daytonskega sporazuma in delovanja BiH. Bošnjaki, muslimani, pa hočejo prevlado, majorizacijo. To vadijo nad Hrvati v BiH«, je poudaril Dodik.

Kljub temu pa tako imenovana »mednarodna skupnost«, ki je nekoč obsojala »majorizacijo v SFRJ« danes molči, Bošnjake pa v upanju, da si bo s podporo največjemu med narodi v BiH kupila mir – tudi še kar naprej podpira.

Toda zgoovina kaže, da ta pot ne vodi k uspehom…