četrtek, 13. februar 2025 leto 30 / št. 044
Epski polom Kranjca, SDS in Pahorja: Zaradi enega glasu premalo bo v ustavnem sodišču en prostozidar manj!
Kandidat za ustavnega sodnika Janez Kranjc, ki ga je predlagal predsednik republike Borut Pahor, ni dobil dovolj podpore v Državnem zboru.
Pahor, ki je Kranjca predlagal v tretjem poskusu, pa je ob predlogu za njegovo imenovanje ocenil, da bi v primeru izvolitve pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi.
Toda za izvolitev mu je zmanjkal en glas, saj je dobil 45 glasov podpore.
pa jima je šel še ustavni sodnik, ko ladja tone, je hudič pic.twitter.com/Kki5UguCye
— ciril brajer (@CiroBrajer) July 13, 2021
Oddanih je bilo 89 glasov, ena glasovnica je bila neveljavna.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so se o kandidatu danes izrekli v LMŠ in Levici, ki sta napovedali nasprotovanje predlogu za Kranjčevo izvolitev.
A majo tejle sploh zidarsko šolo,al zidajo prosto po preširno?
— Simon (@Simonsky18) April 10, 2021
Moj nono,ki je zidal našo hišo je bil šolan zidar!
Kranjčeva stališča denimo do enakosti žensk v družbi sodijo v čase pred 2000 leti, je dejal Matej T. Vatovec iz Levice.
»Zaradi režima, v katerem smo, bi morali imeti ustavne sodnike, ki razumejo pomen človekovih pravic in tudi, kaj pomenijo aktualna družbena dogajanja,« je poudaril Vatovec.
Po njegovih navedbah je kandidat v primeru Patria aktivno stopil v bran današnjemu predsedniku vlade Janezu Janši.
Ustavni sodnik mora imeti čut za pravičnost, so na podoben način menili v LMŠ.
Na to smo pravočasno opozarjali tudi v Insajderju.
SDS podpira Janeza Kranjca, prostozidarja, za novega ustavnega sodnika. Prepričan naj bi bil, da je graditi džamijo v Sloveniji enako kot financirati teroriste."
— Zh (@HZlatko) April 11, 2021
'
Kdo je prostozidar Janez Kranjc?
"sodišče in Slovenijo vrnil v čas starega Rima? *https://t.co/u6S8Uz61aI
Kranjc je res avtoriteta na področju rimskega prava, toda ali je to, kar potrebujemo danes, so se vprašali v Listi Marjana Šarca in Levici.
Koalicijski poslanci so izpostavljali kvalitete tega pravnika, toda na koncu je zmanjkal en glas.
Z izborom sodnika se predsednik države muči že od julija lani, pri tem pa je zaradi zelo nenavadnih zapletov propadlo že več kandidatov v več krogih Pahorjevih predlogov.
Največ možnosti, celo 52 glasov, je imel dr. Andraž Teršek, vendar se je Borut Pahor brez navedbe razlogov odločil, da ga ne predlaga.
Ob Pahorjevih kandidatih za izvolitev novega ustavnega sodnika so bili poslanci koalicijskih vladnih strank v parlamentu celo prisiljeni, da slikajo neveljavno oddane glasovnice, da bi svojim strankarskim veljakom dokazali, da res niso podprli kandidata dr. Terška.
K možnosti kandidiranja je nato upokojenega Janeza Kranjca povabil sam predsednik republike Borut Pahor in pri tem uporabil zakonsko določbo, da h kandidaturi lahko nagovori kandidata zunaj javnega poziva.
Tako je ravnal tudi v primeru akademika Marijana Pavčnika in sedanjega predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza, so spomnili v uradu predsednika republike.
In kdo je Janez Kranjc, o katerem smo že poročali?
Kako imamo različne izkušnje. Ne bi ravno rekel, da je bil grozovit. Meni se je celo opravičil, ko me je prvič vrgel. Je rekel: Oprostite, ampak to res ni znanje!!!
— jonezzy (@Janez___R) April 9, 2021
Definitivno pa zaradi njegovih svetovnonazorskih prepričanj ni primeren za ustavnega sodnika. Moje mnenje..
Janez Kranjc je sicer zaslužni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).
Kljub temu pa je bila Pahorjeva odločitev zelo sporna.
V ustavno sodišče je namreč želel poslati že upokojeno osebo s skrajno konservativnimi pogledi, ki se je vse življenje ukvarjala le z rimskim pravom.
To je sicer še danes temelj prava. Rimsko pravo in doktrine so vgrajene celo v temelje britanskega pravnega sistema, pa tudi mnogih drugih in poznavanje tega temelja je vsekakor izjemno pomembno tudi danes.
Vendar je pravo od časov Rima tudi nekoliko napredovalo in številnih sodobnih konceptov v pravu rimsko pravo - ne pozna.
Kandidat za sodnika pa tudi nikoli ni sodil ali imel stika s sodobnimi pravnimi sistemi.
Janez Kranjc. Človek, ki je najbrž “zakrivil” večino faliranih študentov pri nas.
— Karolina Č. (@karolina83) April 10, 2021
Ob tem gre za prostozidarja, torej človeka, ki je prepričan, da lahko ozka klika ljudi, ki se obnavlja s kooptacijo, brez demokratične podpore in nadzora javnosti, menda v dobro plebsa in predvsem zakulisno, podtalno - uravnava družbeno življenje.
Mehanizem prostozidarstva načeloma temelji na skrivnostih, čeprav so edine moderne skrivnosti metode prepoznavanja - zato tudi člani lož, ki so povečini organizirane tajno (z izjemami, kot so ZDA in Združeno kraljestvo), svojega članstva v bratovščini po večini ne razkrivajo.
Tako je nastalo mnogo različnih tolmačenj in legend o nastanku te organizacije.
Uradna zgodovina prostozidarstva pravi, da se je prostozidarstvo razvilo iz cehovskih lož zidarjev in gradbenikov v srednjem veku, katerih organizacija in rituali naj bi izhajali iz časov gradnje prvega (Salomonovega) templja v Izraelu.
Pravi cilji in nameni so po mnenju nekaterih poznani samo redkim izbrancem, ki zaupanih skrivnosti ne izdajajo.
Zaradi takega načina delovanja se pogosto pojavljajo obsodbe javnosti, ki ji »nevidna roka, ki povsod plete mreže« ni po godu.
Klofuta št. 3 pic.twitter.com/R6Q5th92BY
— Uroš Zakrajšek (@UrosZakrajsek) July 13, 2021
Kranjc ni sicer edini, v tej državi je še kar nekaj pripadnikov nekdanje Velike lože Slovencev, Srbov in Hrvatov, ki so prepričani, da je takšno delovanje pravilno.
Danes so v Sloveniji organizirani v Veliko ložo Slovenije.
Med njimi so celo novinarji.
Čeprav gre za mojega profesorja rimskega prava , ki ga cenim NI primeren za ustavnega sodnika ! Pika ! https://t.co/SHeDfEsWqk
— marko.schulz@marko.schulz (@Janez72652023) April 8, 2021
Med njimi je, na primer, tudi Janez Markeš, ki so ga na Delu tako strašno cenzurirali, da je moral ves pretresen na študijski dopust po umaknjenem komentarju, ki so ga nadomestili z reklamo.
Komentar pa je bil umaknjen, ker je bil samo nekoliko kritičen do ravnanja Janševe oblasti.
Printing machines of newspaper @Delo were stopped to replace excellent opinion by renowned colleague Janez Markeš with advertisement last week, with a goal not to upset PM #corrupt @JJansaSDS.
— Blaž Zgaga (@blaz_zgaga) March 30, 2021
Censorship and self-censorship because of threats and pressures are daily matters. https://t.co/wk1JlueYZl
Glede na grožnje svetovalca za nacionalno varnost Žana Mahniča drugim novinarjem Dela, da naj pazijo kaj pišejo, ker sicer njihov lastnik ne bo dobil aneksov za izgradnjo drugega tira se ob tem dogaja točno to, kar smo v Insajder.com napovedali -, da vlada že pritiska tudi na Delo in ga cenzurira.
Pa iz Velike lože Slovenije nismo slišali nobenega glasu o tem, da je takšna cenzura nedopustna.
A ni to "priredba" njegove znane izjave, ki jo je naslovil ga. Bobnarjevi, da naj pomisli na svojo prihodnost. Ob pomanjkanju veliko tega, aroganca izstopa v njegovi osebni izložbi.pic.twitter.com/QqlMZnVPZ1
— dušan kočevar (@dusankocevar1) April 9, 2021
Morda zato, ker je bila v času starega Rima - precej običajna?
Tudi Janez Kranjc je ob spornem dogodku molčal, čeprav očitno profesor pozna cenzuriranega kolega prostozidarja zelo dobro.
To je torej ta moralna avrtoriteta, ki jo je Borut Pahor pošiljal v ustavno sodišče!
"Politična korektnost ti onemogoča jasno in neposredno izražanje." Janez Kranjc, kandidat za ustavnega sodnika.
— Bojim se in sem zaskrbljen ter zgrožen! (@matjazg) April 10, 2021
Janševa SDS je podprla Janeza Kranjca, prostozidarja, za novega ustavnega sodnika.
Formalno je Janez Kranjc sicer pogoje za izvolitev izpolnjeval.
Toda tudi med bivšimi študenti o njem ni mogoče slišati prav veliko dobrega.
Profesor Kranjc ni noben spoštovan profesor, ampak človek, ki ga je pravno povozil čas, da ne bom rekel, @JanezPogorelec, da je godrnjavi reakcionaren starec. Dobro, da ni bil izvoljen, nočemo srednjega veka!
— Ludwig (@EgmontGoethe) July 13, 2021
Na družbenih omrežjih so se nekateri sicer pohvalno izrazili o njem kot o profesorju, vendar so opazni tudi zelo kritični zapisi.
Od nekaterih, ki so bili deležni njegovega »poduka« smo izvedeli, da jim je »uničil življenje«.
»Na izpitih je naprej vprašal, kaj sta starša po poklicu. Če nista imela 'pravega' poklica, ni bilo šans za pozitivno oceno... Zato so cele generacije morale lagati o poklicih staršev - zlasti tisti, ki so bili otroci delavskega ljudstva...« je razkril eden od njegovih študentov.
Gospoda dr. Janeza Kranjca imam kot profesorja rimskega prava v zelo lepem spominu. Eden od stebrov PF.
— Aleksandra.ukmar (@AleksandraUkmar) April 9, 2021
Kranjc naj bi bil tudi prepričan, da je graditi džamijo v Sloveniji enako kot financirati teroriste, čeprav je nekaj let zatem v Bihaču (BiH) zatrjeval, kako je pomagal pri zavrnitvi referenduma.
Zanj naj bi bili ljudje, ki živijo v revščini, »lenuhi«.
Tujci pa »osebki, ki ne sodijo v slovenski kulturni prostor.«
Temnopolti pa »črnuharji.«
Severina, Hristina Popović i Goran Bogdan u spotu Magazina BUKA protiv govora mržnje – Hejt, SLOVEni, još ste živi?
— Buka portal (@Buka_portal) April 10, 2021
Podržite kampanju protiv govora mržnje tako što ćete šerovati ovaj video. #govormržnje #stopgovorumržnje #kampanja #magazinbuka #hejtsloveni pic.twitter.com/Mq6bqQtR2N
Študentke so ga v svojih pogovorih označevale s »farška pi**a.«
Prepričan je bil, da morajo »asistenti in docenti javno molčati, dokler ne pridejo do profesure,«, pravnice pa so po njegovi oceni menda »zgrešile poklic« in »zašle v moški poklic.«
Res je sicer, da zna »na pamet« rimsko pravo.
S tem rimskim pravom pa je menda uničil mladost in prihodnost marsikomu.
»Svojemu lastnemu asistentu ni dovolil doktorirati v roku, da je lahko ostal edini profesor rimskega prava v Sloveniji,« je razkril eden od nekdanjih študentov, ki je dolga leta spremljal delovanje tega »zaslužnega člana SAZU.«
Gospod je upokojenec. UPOKOJENEC! A lahko koga, ki je mlajši in mentalno v 21. stoletju? Nikoli ne bo bolje z nami. Zafurani do konca. :/ https://t.co/rXCwRDqpW9
— Felis (@Moj_ca) April 9, 2021
Kandidata za ustavnega sodnika je Pahor sicer iskal že v tretje.
Nov ustavni sodnik bi nadomestil Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel že 14. julija lani.
Pahorju je spodletelo že s predlogom dr. Andraža Terška in Anžeta Erbežnika.
Kljub ponovljenem razpisu ni predlagal nikogar od peterice prijavljenih (Andraž Teršek, Marjan Lekše, Marko Starman, Rok Svetlič in Urban Vrtačnik).
Toda ob opisanih »kvalifikacijah« Pahorjevega najnovejšega predloga za ustavnega sodnika je bilo popolnoma jasno, koga želi predsednik države pripeljati na Ustavno sodišče in zakaj.
Borut Pahor, ki mu prav zaradi neomajane podpore sedanji koruptivni vladi javnomnenjske ankete kažejo, da mu priljubljenost rapidno pada, je pri tej odločitvi, ki jo je predstavil celo kot »svoj izbor«, očitno ravnal v skladu z željami in interesi predsednika vlade Janeza Janše, ki se že od začetka mandata trudi, da bi s številnimi neustavnimi prijemi »uravnotežil« in po svoji viziji preoblikoval slovensko družbo in državo.
In pri tem očitno potrebuje tudi Janeza Kranjca, da Ustavno sodišče in Slovenijo z njim popelje še bolj - v preteklost.
.3)"(C)Zaradi nujnih obveznosti bom samo še opozoril, da sta predsednik Pahor in g. Janez Kranjc očitno ljubitelja rimskega prava, ki ga je že Marx označil za najbolj pasje državno pravo in ne dojemata evolucije znanosti, družbe, in t.i. prava (dalje prihodnjič.)"
— Marjan Lekše (@MLekse) April 9, 2021
Janez Janša bi rad Slovenijo vrnil v čase 80 in še več let nazaj, Janez Kranjc pa bi v halji ustavnega sodnika imel še težjo nalogo –, da državo s pomočjo nove, konservativne večine v Ustavnem sodišču popelje najmanj 2000 let nazaj.
Da na primer znova v slovensko pravo uvede Lex Maiestatis, zakonodajo, ki je opredeljevala izdajo v starem Rimu in da se nato strogo kaznujejo vsi, ki z žaljivimi zapisi omalovažujejo Janševo oblast!
Morda bi v Sloveniji nato kmalu dobili še Tarpejsko pečino (latinsko rupes Tarpeia).
Gre za strmo pečino na južnem vrhu Kapitolskega griča v antičnem Rimu, s katere se je razprostiral pogled na Rimski forum.
Poznana je bila po tem, da je v obdobju Republike služila kot morišče na način, da so z nje obsojence - morilce, izdajalce, sužnje in druge - metali v prepad.
Podobno so postopali s fizičnimi in duševnimi invalidi, če so Rimljani ugotovili, da je njihova invalidnost posledica prekletstva bogov.
Včeraj smo pomagali sestaviti pritožbo zoper delo policistov državljanu, ki je zaradi nestrinjanja z oblastjo ob vožnji mimo parlamenta skozi okno avta iztegni roko in proti stavbi pokazal sredinec, nato pa odpeljal v garažno hišo in odšel v trgovino. 1/3 pic.twitter.com/hFordQpxfA
— Pravna mreža za varstvo demokracije (@PravnaMreza) April 10, 2021
In kot kaže primer Pravne mreže za zaščito demokracije, nismo več daleč od teh časov, če sodimo vsaj po tem, kako so se kar trije policisti spravili na osebo, ki si je upala pokazati sredinec Državnemu zboru.
Predsednik države Borut Pahor je v prejšnjem krogu na mesto ustavnega sodnika sicer predlagal Anžeta Erbežnika, ki je v DZ prejel 44 glasov, v prvem krogu pa Andraža Terška, ki je prejel dva glasova manj, čeprav bi moral po zagotovilih poslancev imeti več kot dovolj glasov.
Predsednik republike Borut Pahor je sredi aprila napovedal, da bo za novega ustavnega sodnika državnemu zboru v izvolitev predlagal dr. Janeza Kranjca, trdega konservativca s podporo SDS. Potem se dva meseca in pol ni zgodilo nič, čeprav je že leto dni ... https://t.co/Fmi8gHMqqf
— Mladina (@SpletnaMladina) June 28, 2021
Kranjc bi na mestu ustavnega sodnika nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel že julija lani in tako še vedno ne more s funkcije...
In za zdaj nič ne kaže, da bo lahko odšla s funkcije že kmalu.
Morda bo za uspešno izvolitev potrebno počakati na nov sklic parlamenta.
Ne, ni res. Borut, ne laži si, priznaj raje, da Janeza Kranjca predlaga tvoj lastnik-Janez Janša.
— Ivan Albanez Janxa (@Tadejus2) April 9, 2021
Vendar pa neizvolitev Kranjca nikakor ni slab znak - nasprotno, to bo zgolj velik udarec za prostozidarje in tiste, ki so prepričani, da so najboljši in najpametnejši in da bi zato morali voditi družbo podtalno, s pomočjo svojih klik, ne pa demokratično.
Povedano preprosto: neizvolitev Kranjca je morda udarec za prostozidarje, nikakor pa ne za demokracijo in pravno državo v Sloveniji.