ponedeljek, 02. december 2024 leto 29 / št. 337
Muskova težava: Neuralink, ki razvija vsadke za nadzor misli, zapustil njegov soustanovitelj in glavni raziskovalec
V začetku aprila je svet presenetila vest, da je »Elon Musk je opici v možgane vgradil čip in igrala je pong,« kot je poročal eden od portalov.
Podjetje Neuralink, ki ga je ustanovil Elon Musk, si namreč prizadeva izdelati posebno vezje, preko katerega bi lahko ljudje komunicirali s stroji in ljudmi kar z lastnimi mislimi.
Še več, na ta način bi lahko misli tudi sprejemali.
Some personal news: I am no longer at Neuralink (as of a few weeks ago). I learned a ton there and remain a huge cheerleader for the company! Onward to new things.
— Max Hodak (@max_hodak) May 1, 2021
Zadeva je precej kontroverzna, saj je nekatere strah, da bi takšni projekti lahko privedli do še večjih zlorab, nadzora misli ljudi in podobno.
Toda Elon Musk javnost miri in napoveduje, da so cilji raziskav človekoljubni, na primer, kako pomagati invalidom.
Sedaj pa prihaja nepričakovana vest, da je soustanovitelj Neuralinka Max Hodak že pred nekaj tedni zapustil podjetje in da je naznanil, da se podaja v nove izzive.
Razlogov za odhod ni razkril.
Znano pa je, da je Elon Musk v podjetje vložil več deset milijonov lastnih sredstev.
Neuralink co-founder Max Hodak leaves Elon Musk's brain implant company https://t.co/QkdvYYuP6c pic.twitter.com/o9LC4nJclI
— Phil LeBeau (@Lebeaucarnews) May 2, 2021
Elon Musk trdi, da bodo invalidi s pomočjo njegovih čipov, velikih kot kovanec lahko komunicirali z do sedaj neodzivnimi deli svojega telesa, tako da bodo paralizirani ljudje lahko z mislimi upravljali tudi z mobilnimi telefoni ali robotskimi okončinami.
Vendar pa Musk nima znanj iz nevrokirurgije, zato so mnogi dvomili v uspeh tega projekta že od samega začetka.
Max Hodak, the cofounder of Elon Musk's Neuralink, departed the company 'a few weeks ago' https://t.co/29Hgmq82fC
— Manny Hood (@ManLeeHood) May 2, 2021
Na medicinski spletni strani StatNews je nevroetičarka Anna Wexler že v začetku aprila zapisala naslednje: »V tem novem svetu zasebnih nevroloških raziskav so demonstracijski videii na YouTubu predvajani s kančkom tehno-optimizma, ki vključuje proklamacije o prihodnosti, ki jo bomo menda zagotovo šele videli, podatki so redki, retorika o tem, kako bomo naredili svet za boljše mesto za življenje, pa je veliko.«
Kmalu zatem se je odzval Elon Musk in zapisal, da bodo z njegovimi čipi »omogočali nekomu s paralizo, da upravlja mobilni telefon hitreje, kot če bi uporabljal prste.«
Pozneje pa naj bi na enak način paraplegikom pomagali shoditi.
»Naprava je implantirana v lobanjo in se polni brezžično, zato ste videti in se čutite popolnoma normalno,« je zapisal Musk.
Vendar Neuralink ni edino podjetje, ki se ukvarja s tem.
Kernel, Synchron, Neurable v ZDA in CereGate v Nemčiji ter Mindmaze v Švici delajo na podobnih projektih, tako da teh projektov še ne bo hitro konec.
Kam vodijo, pa kaže primer Pagerja, devetletnega makaka, ki v videu Neuralinka spleza na stol, pred katerim je računalniški zaslon.
Na zaslonu se pojavi stara igrica iz začetkov računalniške dobe, »Pong«, katere cilj je čim dlje obdržati »žogico« (svetlo piko) med dvema črtama, ki se premikata navzgor in navzol - kot bi igrali nekakšen namizni tenis.
Igra se začne in »žogica« se veselo odbija od črt.
V resnici Pager premika črtice in lovi »žogico« - z mislimi.
Vsakič, ko se žogica uspešno odbije od črte, dobi za nagrado požirek bananinega smoothieja.
Pagerju so namreč približno šest tednov pred tem v možgane vsadili implantante, ki so povezani z računalnikom. Pred tem so Pagerja naučili igrati »Pong« z igralno palico, pri tem pa so implantanti beležili, kateri deli Pagerjevih možganov se aktivirajo pri igri.
Ko so se naučili možganskih vzorcev, so raziskovalci igralno palico izključili in Pager od takrat lahko igrico igra samo z mislimi.
Seveda pa tudi ta tehnologija odpira neslutene možnosti za zlorabo.