REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kmetijstvo z letalniki doživlja revolucijo, slovenskemu kmetijskemu ministru Podgoršku pa se o tem niti ne sanja

Kmetijstvo z letalniki doživlja revolucijo, slovenskemu kmetijskemu ministru Podgoršku pa se o tem niti ne sanjaDroni na poljih - Kitajska. Vir: China Daily, Twitter

Jože Podgoršek je že od 15. oktobra leta 2020 novi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Minister je že kar precej časa in bi bilo logično pričakovati, da bi lahko že predstavil kakšne nove ideje, ki bi lahko koristile tudi slovenskemu kmetijstvu.

Vendar ga od nastopa funkcije praviloma ni videti nikjer.

Za razliko od svoje zloglasne predhodnice se spretno izogiba medijskim žarometom.

Prav zato smo ministrstvu za kmetijstvo že kmalu potem, ko je novi minister nastopil funkcijo poslali zanimivo vprašanje – o uporabi dronov oziroma brezpilotnih letalnikov v kmetijstvu.

»Z njimi je, kot vam je znano, mogoče veliko natančneje, enostavneje, bolje in z nižjimi stroški izvajati različna dela, predvsem zapraševanje posevkov. Zanima nas, ali spremljate to področje, ali ste že podali kakšne konkretne predloge, pomagali slovenskim kmetovalcem pri spoznavanju te tehnologije in kakšne načrte imate v zvezi s tem v vaših načrtih in strategijah razvoja kmetijstva v prihodnje?,« smo vprašali ministrstvo pod taktirko Podgorška.

Odgovora pa, kljub potrpežljivemu čakanju - nismo dobili nikoli.

Kar je, med drugim tudi kršitev Zakona o medijih (ZMed).

To je torej stanje stvari v Sloveniji – medtem ko svet okoli nas napreduje z velikimi koraki in uvaja nove tehnološke rešitve, se ministru Podgoršku –, ki prihaja iz stranke DeSUS, ki je iz Janševe koalicije sicer izstopila – o vsem tem očino niti ne sanja.

Poglejmo torej na drugi konec sveta, od koder prihaja veliko tehnologije, ki jo sedanja slovenska vlada, kot kaže na primer tudi njen križarski pohod proti podjetju Huawei – zelo rada predvsem prepoveduje.

Uporaba brezpilotnih zračnih plovil je v zadnjem času dobesedno eksplodirala – in ne samo pri delu policistov, reševalcev in podobno.

Predvsem na Kitajskem in v še nekaterih drugih državah drone že s pridom uporabljajo za številna opravila.

Zelo uspešen je pri tem zlasti Justin Gong, soustanovitelj podjetja XAG iz Guangzhoua, ki izdeluje drone. Podjetje se je specializiralo za sodelovanje z manjšimi kmetijami.

Droni pomagajo kmetom nadzorovati polja in pridelke, sejati in veliko bolj učinkovito pršiti škropiva.

In po podatkih Gonga ima sedaj XAG v zraku že 42.000 dronov, ki opravijo več kot 1,2 milijona poletov vsak dan.

»Droni so več kot 10-krat bolj učinkoviti kot šolana delovna sila, hkrati pa so bolj učinkoviti in ekonomični in bolj okolju prijazni,« ocenjuje Li Liping, veliki pridelovalec pšenice v mestu Xiangxiang v kitajski osrednji pokrajini Hunan.

Ta 51-letni kmetovalec, ki se je naučil upravljati drone pred tremi leti pravi, da mu ni več potrebno s pomočjo ljudi ali stroji škropiti polj, saj so vse to delo sedaj prevzeli droni.

Prvič jih je uporabil poleti leta 2018. S koncem pandemije Covid-19 na Kitajskem pa je vlada pričela vzpodbujati njihovo uporabo, da bi se povečala kmetijska proizvodnja.

Li je zaradi dronov lahko povečal svojo proizvodnjo še na 20 dodatnih hektarjev zemljišča.

Tudi Xiao Jianliang, lastnik druge farme v Xiangxiangu, je zelo pridobil s pomočjo dronov.

Upravljanja z njimi se je naučil v 15-dnevnem intenzivnem tečaju, sedaj pa so brezpilotni letalniki že prevzeli večino sejanja in  zapraševanja na njegovi kmetiji. Vse to pa mu je prineslo dodaten zaslužek.

Drone medtem uporabljajo še marsikje drugje. Na primer v Kanadi.

In celo Zimbabve, ki ga rad omenja predsednik slovenske vlade je očitno naprednejši od njegovih ministrov v slovenski vladi.

Mnogi že govorijo o »revoluciji v kmetijstvu« zaradi nove mehanizacije in »inteligentnega kmetovanja«.

Računajo tudi na to, da bo povpraševanje po kmetijskih dronih v prihodnosti še naraščalo.

Droni pa bodo v prihodnje postajali vse bolj »inteligentni« in bodo opremljeni z vedno močnejšimi baterijami.

Oseminpetdesetletni He Guozhu iz kitajske pokrajine Guangdong je pričel to tehnologijo uporabljati marca.

In razlika je očitna. Ne le, da mu ni potrebno več ročno škropiti nevarnih pesticidov iz tankov na hrbtu, ki škodijo tudi ljudem, en sam dron lahko zapraši njegove pridelke na okoli osmih hektarjih v okoli eni uri – prej pa bi isto delo v tednu dni opravilo osem ljudi.

Droni so namreč 50 do 80-krat hitrejši, kot pa je tradicionalen način zapraševanja s pesticidi.

Samo zaradi tega namerava podjetje DJI odpreti 1000 prodajaln in izšolati 20.000 njihovih »pilotov« v okoli 600 centrih po državi.

In kako je glede tega v Sloveniji, kjer imamo veliko manjših kmetov, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile?

Mnogi med njimi kmetujejo tudi na zelo razdrobljenih ali težko dostopnih terenih, kjer bi jim nova tehnologija prišla še kako prav.

Toda očitno je, da so na tem področju zaspali skoraj vsi v Sloveniji.

Molk ministrstva za kmetijstvo je zgovoren. Kaže, da sploh nimajo odgovorov na vprašanja, ki smo jim jih zastavili. Pojma nimajo!

Minister za kmetijstvo se je v zadnjem intervjuju sicer razgovoril o svojih prioritetah, vendar o novih tehnologijah v kmetijstvu ni povedal prav nič.

Kakor da nam s tem sporočajo: le zakaj bi uporabljali novo tehnologijo, če lahko še vedno tisto, ki je 80 -krat počasnejša, okoljsko bolj potratna in zaostala?

Vendar to ne pomeni, da o tem v Sloveniji ne bi vedeli ničesar.

Z droni se ukvarja na primer podjetje Termodron.

In na Kmetijskem inštitutu v Sloveniji drone prav tako že uporabljajo, toda še vedno precej manjše in bolj za opazovanje in ne za »težja« kmetijska dela.

Kar manjka, je širokopotezna strategija uvajanja dronov v slovensko kmetijstvo.

Kitajska jo ima. Na Slovenskem pa je potreben odziv pristojnega ministrstva in ministra Podgorška.

To področje ne more biti prepuščeno le nekaterim zasebnim podjetjem.

Da ne govorimo o tem, da se je Slovenija odrekla celo programu zveze NATO, kjer bi šolali pilote - brezpilotnikov.

Ne gre za enako uporabo, vendar za podobno področje, ki bi državi gotovo koristilo. 

Državne strategije inteligentnega kmetovanja pa medtem - enostavno nimamo.

De facto odstavljena Aleksandra Pivec je svojo funkcijo zlorabila za pohajkovanje z družino na stroške vseh davkoplačevalcev po Obali, njen naslednik Jože Podgoršek pa sodobnih prijemov v kmetijstvu očitno prav tako ne pozna.

Očitno zna le eno – se krčevito oklepati ministrskega stolčka.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke