sobota, 08. februar 2025 leto 30 / št. 039
Ciril Brajer: »Kakšnega ničvredneža lahko poniža glasba drugega naroda?«
![Ciril Brajer: »Kakšnega ničvredneža lahko poniža glasba drugega naroda?«](https://insajder.com/sites/default/files/styles/resize_800/public/upload/news/images/bojan-ristic-carapa-3-768x513.jpg?itok=ghoje9_2)
V novo leto 2020, še prej pa ob Božiču je ves svet vstopil večinoma z rajanjem, glasbo in pogosto tudi s praznovanjem na prostem.
Pri tem so se v Sloveniji pri nekaterih ob poslušanju točno določene glasbe pojavili že tradicionalni izbruhi šovinizma.
Kar pa je simptom, ki kaže na socialne deviacije posebne vrste.
sarajevo ima do srbov malo krepkejše zamere kot ljubljana a trubači ne motijo. to je kultura.
— ciril brajer (@ciro_ciril) January 1, 2020
Sarajevo puno turista, prazničnu atmosferu u centru grada "zagrijali" tr... https://t.co/8KaQiVe1oq via @YouTube
Jože Biščak je tako napisal celo nekakšno »pismo Pahorju, Židanu in Šarcu« in ob tem protestiral zaradi »ponižanja«, ki ga je menda doživel, ko je poslušal »trubače« za katere celo trdi, da so bili »srbski«.
Prepričan je tudi, da za igranje na inštrumente potrebuješ dovoljenje oblasti (?!) in vse, ki so to dovoljenje izdali, obtožuje - izdaje …
Ciril Brajer si je ob tem zastavil vprašanje, ki je zelo na mestu.
kakšnega ničvredneža lahko poniža glasba drugega naroda? https://t.co/MWWqkUPRng
— ciril brajer (@ciro_ciril) December 31, 2019
Podobnega mnenja pa so bili tudi nekateri drugi kritiki glasbenega čistunstva.
Ker so na Tromostovju igrali srbski trubači napišeš protestno pismo vsem trem predsednikom. Ozko, ožje, bolno!
— dušan kočevar (@dusankocevar1) January 1, 2020
Okusi so seveda različni in o njih se praviloma ne razpravlja.
Tako kot se ne razpravlja o tem, zakaj je slovenski parlament plebiscit zapovedal na dan takoj po Božiču, za kar je bilo že tedaj jasno, da bo nekoč - državni praznik.
In da ne govorimo o tem, da je npr. Milan Kučan pred plebiscitom obiskal tudi Belo krajino in prebivalce, ki jim je srbska narodna glasba blizu in v Sloveniji živijo že dolga stoletja prav tako pozval, da naj glasujejo za samostojno državo, kar je večina tudi storila.
Kot je zapisal Črnčec: "Naša Ljubljana je v božičnem času videti kot poturčena prestolnica, kjer so glavne zvezde trubači".
— Boris Vasev (@borisvasev) December 19, 2018
Patološko hejtanje juga jih drži skupaj.https://t.co/DYSEN5O9uh
V posebni izjavi o dobrih namenih je takratna skupščina Slovenije vsem ljudem v Sloveniji tudi zagotovila enakopravnost in spoštovanje vseh pravic, v to pa spada tudi svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja.
Kozmopolitskost kraja je tudi v tem, da so med uličnimi glasbeniki harmonikarji, trubači, mariachiji, saksofonisti, klasični glasbeniki itd. Kot se kaže v kulinarični ponudbi z različnih krajev. To je Ljubljana in zato jo imamo radi.
— Jasmina Držanič (@D_Jasmina) December 20, 2018
Kar se pa glasbe tiče, je na tem svetu tako, da različni ljudje poslušajo različno glasbo in še huje, včasih celo isti ljudje radi poslušajo različno glasbo – včasih dunajske filharmonike, drugič znova rock ali pop, celo punk, turbofolk ali pa narodnozabavno glasbo – ne da bi to v sodobnih državah s civiliziranimi prebivalci predstavljalo kakršen koli razlog za javne razprave, kaj šele polemike ali pisanje pisem oblastnikom.
Ampak to za določene osebke v Sloveniji očitno še ne drži.
danes sem še posebej širokogruden pa še ena za slovenceljne:
— ciril brajer (@ciro_ciril) December 31, 2019
Trubači super mix - uživo - Guča https://t.co/wxQEyMQDFM via @YouTube