sreda, 09. oktober 2024 leto 29 / št. 283
Vetrne elektrarne bi lahko napajale svet, v Sloveniji pa neozaveščena javnost ustavlja projekte
Vetrna elektrarna
Vetrne elektrarne, predvsem na morju, sicer proizvajajo le 0,3 odstotkov svetovno potrebne elektrike, toda »njihov potencial je ogromen«, opozarja najnovejše poročilo IEA. Slovenija pa pri tem trendu, kot običajno – zamuja.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je izdala novo poročilo o izgledih vetrne energije v letu 2019 na morju (Offshore Wind Outlook 2019) iz katerega izhaja, da imajo takšne elektrarne potencial za proizvodnjo več kot 420.000 TWh na leto, kar je 18-krat več, kot znašajo trenutne potrebe celotnega sveta.
Proizvodnja elektrike na morju bi se lahko do leta 2040 povečala za 15-krat in pritegnila bilion dolarjev po vsem svetu. In to je samo začetek, saj bi z državnimi investicijami ta številka lahko še hitro narasla.
Wind turbines in the shallow parts of the planet's oceans can provide more electricity than the planet uses.
— Bill McKibben (@billmckibben) October 25, 2019
So let's get going!https://t.co/5fyydgD54c
Težave v Sloveniji pa lahko znova pričakujemo s strani precej neozaveščene javnosti. Gradnji vetrnic na Ojstrici že nasprotujejo nekateri domačini.
Trenutno so »vetrne farme« najbolj popularne v Evropi, toda Kitajska ji hitro sledi in bo do leta 2025 imela več vetrnih elektrarn na morju kot Velika Britanija.
Te elektrarne sicer proizvajajo le 0,3 odstotkov svetovno potrebne elektrike, toda »njihov potencial je ogromen«, opozarja poročilo, ki bo v celoti na voljo 13. novembra.
Zanimivo pa je, da temu trendu kljub slabim okoljskim ocenam iz Bruslja sedaj sledi tudi Slovenija, ki na tem področju sicer precej zaostaja.
Over just a few years, technology advances have enabled offshore wind turbines to become MUCH bigger & more powerful.
— IEA (@IEA) October 25, 2019
Further tech improvements could see 15-20 megawatt turbines close to the height of @LaTourEiffel on the market by 2030.
Read more -> https://t.co/RqFRFcjma0 pic.twitter.com/i5UAtXFDBO
Ne sicer z vetrnimi elektrarnami sredi slovenskega morskega akvatorija, pač pa z vetrnimi elektrarnami na kopnem.
Na ministrstvu za okolje in prostor je trenutno v pripravi osem državnih prostorskih načrtov za polja vetrnih elektrarn, od tega za tri elektrarne v zahodni in za pet vetrnih elektrarn v vzhodni Sloveniji.
Vsi postopki so v začetni fazi priprave, so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
Ministrstvo sicer vodi le postopke priprave državnega prostorskega načrta za prostorske ureditve državnega pomena, katerih nazivna moč je najmanj deset megavatov.
Trenutno na ministrstvu vodijo postopke na območju zahodne Slovenije za vetrne elektrarne Senožeška Brda, Zajčica in Dolenja vas, na območju vzhodne Slovenije pa za vetrne elektrarne Mislinja, Paški Kozjak, Ojstrica, Rogatec in Plešivec.
Our major new @IEA report shows offshore wind has huge potential. Capacity in the EU could rise to over 175 GW by 2040 if carbon-neutrality aims are achieved. Growth will also be strong in China & other markets including US & Korea.
— Fatih Birol (@IEABirol) October 25, 2019
Read more: https://t.co/VzxCBVuz4T pic.twitter.com/jnKFdtq6rZ
Kar 15 vetrnic pa je predlaganih na načrtovanem polju vetrne elektrarne Mislinja na pobočju Pohorja, pri čemer je del vetrnic tudi na območju občin Zreče in Slovenska Bistrica.
Za tri vetrne elektrarne so trenutno v teku postopki in roki, ko ima javnost možnost podati predloge in pripombe, in sicer v vseh treh primerih do 20. novembra letos.
Objavljeni sta pobudi in gradivo za polji vetrnih elektrarn Paški Kozjak in Rogatec, za vetrno elektrarno Ojstrica pa je objavljena dopolnitev smernic, saj tam investitor, družba Dravske elektrarne Maribor, namesto sprva predvidenih osem zdaj načrtuje tri vetrnice.
Težave v Sloveniji pa lahko znova pričakujemo s strani precej neozaveščene javnosti.
Big business and addressing climate change energy coexist - Offshore Wind to Become $1 Trillion Industry, IEA Says https://t.co/qbITlbRyNc
— Ian Wells (@ian__wells) October 26, 2019
Gradnji vetrnic na Ojstrici že nasprotujejo nekateri domačini.
Kar 15 vetrnic pa je predlaganih na načrtovanem polju vetrne elektrarne Mislinja na pobočju Pohorja, pri čemer je del vetrnic tudi na območju občin Zreče in Slovenska Bistrica.
Pripombe so že sporočili tudi iz družbe Unitur in organizacije Alpe Adria Green, tako da še vedno ni jasno, kdaj bo Slovenija lahko vetrno energijo izkoriščala v skladu s svetovnimi trendi.
