Ameriški vojski grozi popoln kolaps zaradi nečesa, kar po prepričanju ameriškega predsednika - sploh ne obstaja

Ameriški predsednik Donald Trump je znan kot »zanikovalec« podnebnih sprememb.

Iz okoljskih aktivistov se norčuje, ZDA je popeljal iz pariškega podnebnega dogovora, sedaj pa tudi posebno poročilo ameriškega obrambnega ministrstva svari pred nevarnimi posledicami podnebnih sprememb, ki bi lahko imele svoj zelo uničujoč tudi na ameriško vojsko.

In to samo v 20 letih.

The USA Pentagon is indeed the USA national resiliency and defense agency of our nation. You...appear to be a bot account. #informationliteracy https://t.co/UWgSi8aC9R

— ClimateHawk2 (@ClimateHawk2) October 24, 2019

Kombinacija globalne lakote, vojn, bolezni, suše in uničenju podvrženim električnih vodov bi lahko privedle do »kaskadnih, uničujočih učinkov.«

To bi lahko privedlo celo do kolapsa same armade, opozarja študija.

V njej so sodelovali strokovnjaki iz različnih ameriških agencij.

Naročil jo je general Mark Milley, nov načelnik ameriškega generalštaba, ki ga je imenoval sam predsednik Donald Trump – kar daje poročilu še večjo težo.

Naslov poročila je preprost, »Posledice klimatskih sprememb za ameriško vojsko.«

V dveh najbolj resnih scenarijih se analitiki ukvarjajo s posledicami razpada električnega sistema v ZDA v naslednjih 20 letih. Dolga obdobja hladnih zim, vročih poletij in suš bi lahko namreč že sama privedla do porabe, ki bi lahko presegla proizvodnjo do te mere, da bi sistem prenehal delovati.

Ob tem se bi morala ameriška vojska pripraviti na intervencije po vsem svetu, še posebej v klimatsko ogroženih področjih, kot je na primer Bangladeš. Ta država je osemkrat večja od Sirije.

»Trajna preselitev velikega dela prebivalstva Bangladeša bi bila regionalna katastrofa, ki bi potencialno povečala globalno nestabilnost. To je potencialni rezultat klimatskih sprememb v samo eni državi, globalno pa preko 600 milijonov ljudi živi v področjih, ki so v ravni morja,« opozarja študija.

Dvig gladine morja za 2 metra do leta 2100 bi lahko v beg pognal na stotine milijonov ljudi in sprožil »množično, trajno nestabilnost.«

Na to je nepripravljena tudi ameriška infrastruktura. Okoli 80 odstotkov ameriških kmetijskih proizvodov za izvoz in 78 odstotkov podobnega uvoza je odvisnih od vodnih poti.

Poplave bi lahko imele trajne posledice za ladijsko in rečno infrastrukturo.

Zelo resne težave pa bi lahko imel tudi ameriški, sicer zelo star električni sistem. Brez elektrike bi zmanjkalo hrane in zdravil, vode, zmanjkalo bi luči, prenehali bi delovati klimatski sistemi, telefoni, računalniki in komunikacijski sistemi.

Velika nevarnost grozi tudi 99 ameriškim jedrskim reaktorjem, ki zagotavljajo 20 odstotkov ameriške električne energije.

99.999987512% of USA has never heard of a compressor station. However, it features prominently in the US Army climate change report as a significant risk infrastructure item:
Report: https://t.co/ULCbatwa8P@VICE piece: https://t.co/mpXBamcwEj pic.twitter.com/c5oT2GgR9E

— Visualizing Pipeline Impacts (@PipelineImpacts) October 24, 2019

Analitiki na koncu opozarjajo, da je samo vprašanje časa, ne pa, ali bo sploh prišlo tudi do večje epidemije v ZDA.

Vlaga in toplota bosta vplivali na razvoj mrčesa, to pa bo vplivalo na razširitev nalezljivih bolezni.

Zika, Virus zahodnega Nila, legionarska bolezen in podobne bi lahko prizadele številne prebivalce ZDA.

Vse to bo zahtevalo stalno angažiranje vojske, ki bi se lahko v takšnih pogojih preprosto »sesula,« opozarjajo avtorji poročila.