Na Poljskem počastili ustanovitev domobranske enote, ki je v boju proti partizanom in Sovjetom sodelovala z nacisti

Sodelovanje z nacisti in okupatorji države v nekaterih državah ni več nekaj, česar bi se morali sramovati.

Na primer – na Poljskem.

Uradni predstavniki Poljske so se tako na primer ob zadnji slovesnosti v središču Varšave pridružili vojnim veteranom, da bi se poklonili uporniškim silam iz druge svetovne vojne, ki so proti koncu vojne sodelovale z nacističnimi nemškimi silami v boju proti komunistom, ki so »vsiljevali nadzor« nad njihovo državo.

V Varšavi so tako pripravili mašo v počastitev »Planinske brigade Svetega križa narodnih oboroženih sil« ob 75-letnici ustanovitve te enote, poroča AP.

Uporniki so bili počaščeni zaradi svojih žrtev za domovino.

Uradno pokroviteljstvo predsednika države Andrzeja Dude nad dogodkom in prisotnost funkcionarjev vladajoče stranke sta poudarila rehabilitacijo te »domobranske« oziroma »desne partizanske enote«, ki se je borila tako proti Nemcem kot proti Sovjetom in ki jo na Poljskem slavi predvsem skrajna desnica.

Gre za del širšega prizadevanja vladajoče, konservativne stranke Zakon in pravičnost, da se prikupi desnim volivcem pred novimi parlamentarnimi volitvami v mesecu oktobru.

Poljska je imela v času okupacije veliko uporniško gibanje, pod poveljstvom vlade v izgnanstvu, ki pa ni nikoli sodelovalo z Nemci. To pa ne velja za brigado Svetega križa, ki je sodelovala z nacisti.

Ne glede na to pa je predstavnik veteranov Jan Józef Kasprzyk skušal zanikati takšno povezavo.

Kasprzyk je trditve o sodelovanju opisal kot produkt povojne komunistične propagande.

Uradna rehabilitacija te brigade se je začela že tedaj, ko je poljski premier Mateusz Morawiecki februarja leta 2018 na pokopališču v nemškem Münchnu izkazal čast njenim mrtvim pripadnikom.

Morawiecki je isti dan na tiskovni konferenci zatrdil, da je bilo tudi nekaj »judovskih storilcev« holokavsta.

Brigada naj bi bila sicer dobro oborožena, z Nemci pa se že od ustanovitve ni frontalno spopadala, ker je bila njena prioriteta, da se Poljska »očisti rdečih banditov.«

Januarja leta 1945 je podpisala pakt o nenapadanju z nemškim Wermachtom, v času bojev s Sovjetsko zvezo pa je pošiljala svoje vojake v zaledje sovjetskih enot. Ni bila povezana z domačo odporniško armado (Armia Krajowa).

Njen največji uspeh so boji zoper sovjetske in poljske partizane (Armija Ludowa) konec leta 1944.

Sama brigada je bila sicer ustanovljena avgusta leta 1944. V bojih proti komunistom in Sovjetom so ubili več sto pripadnikov teh formacij.

Okoli sto pripadnikov njenih enot je bilo poslano na šolanje v nemško obveščevalno službo Abwehr, nato pa za sovjetske linije, kjer so izvajali diverzije proti Sovjetom in delovali obveščevalno.

Ob koncu vojne se je enota želela pridružiti poljskim oboroženim silam, vendar vlada v eksilu enote, ki ni sodelovala z domačim odporniškim gibanjem, ki ni priznala lastne države v ilegali in je sodelovala z Nemci, ni želela priznati za borce poljskih oboroženih sil.

Kljub temu so pripadniki teh enot vztrajno zahtevali svojo »rehabilitacijo.«

Obletnico ustanovitve omenjene brigade so zato v nedeljo kritizirali tudi poljski pripadniki uporniškega gibanja in njihovi potomci.

Nekateri so napisali tudi pismo Dudi, v katerem so zapisali: »Naši očetje so se borili proti nacistom, ker so razumeli svojo dolžnost do svoje domovine. Vsako sodelovanje z okupatorji jim je bilo nekaj nepredstavljivega.«

Zanimivo je tudi, da je glavni rabin na Poljskem zavrnil povabilo, da bi se udeležili spominske slovesnosti brigade in to povabilo celo označil za »osebno žalitev«.

Nasprotniki komemoracije in slovesnosti v čast sporne brigade so ob tem organizirali tudi protest, na katerem so ljudje držali transparente, na katerih je pisalo: »Ne kolaboraciji« in »Sodelovanje s sovražnikom je izdaja.«