Nepravično: nemška vlada ne želi plačati reparacij Grčiji za škodo, povzročeno v času okupacije

Nemška vlada je zavrnila zahteve Grčije po reparaciji škode iz druge svetovne vojne, ki jih je sprejel grški parlament.

"Stališče nemške vlade glede tega vprašanja je nespremenjeno. Vprašanje nemških reparacij je pravno in politično dokončno rešeno,« je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Seibert.

"Zavedamo se krivde in velike nepravičnosti, ki so jo Nemčija in Nemci storili v času nacionalsocializma v Grčiji. In zato težimo k temu, da bi z Grčijo, članico Evropske unije in območja evra imeli dobre odnose in da bi ostali prijatelji in partnerji", je še dejal.

Nemčija namreč smatra, da je to vprašanje rešila z izplačilom 115 milijonov nemških mark v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v okviru sporazuma z Grčijo in drugimi zahodnimi državami.

Berlin se poziva tudi na takoimenovani »dva plus štiri« sporazum iz leta 1999, ki so ga podpisale dve nemške države in štiri okupacjske sile, s katerim je bilo pravno določena nemška združitev.

S tem sporazumom, ki naj bi ga sprejela tudi Grčija, se zavrača odgovornost Nemčije za reparacije iz druge svetovne vojne.

Nemška vlada je s tem odgovorila na resolucijo grškega parlamenta. Grški parlament je namreč sprejel resolucijo, v kateri je vlado pozval, naj začne vršiti pritisk na Nemčijo za izplačilo vojne odškodnine.

Med 12-urno razpravo vlada ni pojasnila, koliko denarja namerava zahtevati od Nemčije. Leta 2016 je grški parlamentarni odbor sicer ugotovil, da bi Nemčija morala Grčiji plačati več kot 300 milijard evrov vojne odškodnine za vojne zločine.

Sprejetje resolucije pomeni prvo uradno odločitev grškega parlamenta o reparacijah. Sicer pa je premier Aleksis Cipras že leta 2015 med volilno kampanjo obljubljal, da se bo lotil tega vprašanja.

Resolucija grško vlado poziva k izvedbi ustreznih pravnih ali diplomatskih akcij za izpolnitev vseh zahtev za reparacijo iz druge svetovne vojne.

Cipras je sporočil, da bodo Nemčiji posredovali verbalno noto, ki bo omogočila začetek dialoga o vprašanju. Pred poslanci je premier izpostavil, da so reparacije "zgodovinska in moralna dolžnost ter dolžnost v spomin na junake iz preteklosti, še posebej iz časov, ko so skrajna desnica, nacionalizem in rasizem ogrožali Evropo".

Nacistične sile so Grčijo zasedle leta 1941, pod okupacijo pa je bilo v državi do leta 1944 ubitih 300.000 Grkov. Nemci so Grčijo tudi gospodarsko izkoristili, ob umiku iz države pa so uničili grško infrastrukturo.

Nacisti so od grške centralne banke tudi izsilili "okupacijsko posojilo" v današnji vrednosti 30 milijard evrov, s katerim so financirali vojno v Severni Afriki, navaja portal Deutsche Welle.

Oživitev vprašanja bo znova poslabšal odnose med državama. Grčija se je za ta korak odločila po tistem, ko je država avgusta lani po hudi gospodarski krizi izstopila iz programa pomoči. Cipras je poudaril, da je treba na vprašanji gledati ločeno. "Nikoli ne bi mogli postaviti na tehtnico absolutnega zla nacizma," je poudaril.

Vendar pa je dejstvo, da je tudi zelo trdo ravnanje Nemčije do Grčije, ko je bila sredi krize, ponovno oživelo vprašanja odškodnine.

Grčija tako še vedno vztraja, da ji mora Nemčija izplačati odškodnino za vojno škodo, prizadejano nacionalnemu gospodarstvu in prebivalstvu med leti 1940 – 1944, med nemško okupacijo.

Tudi nedavni obisk nemškega predsednika pri grškem kolegu v Atenah se je iztekel precej drugače, kot so to pričakovali v Berlinu.

Frank-Walter Steinmeier je namreč od svojega gostitelja, grškega predsednika Prokopisa Pavlopoulosa prejel – uradno zahtevo za poplačilo reparacij iz časov druge svetovne vojne.

O tem so precej udarno poročali tudi nemški časniki.

Grški predsednik je nemškemu dejal, da Grčija smatra, da so zahteve Aten "pravno aktivne" in "juristično vtoževane". Poudaril je, da teh zahtev ne vlagajo enostransko ali zlonamerno, pač pa gre za zahteve, ki so "utemeljene na evropskem in mednarodnem pravu." Za njihovo uresničitev obstajajo tudi mednarodni mehanizmi in institucije, ki jih bo Grčija v primeru, če spor ne bo rešen, tudi poslužila.

Nemški predsednik se je zaradi zločinov, storjenih med nemško okupacijo Grčije v drugi svetovni vojni najprej opravičil. 

Pri obisku spominskega mesta ob enem od koncentracijskih taborišč pa je dejal, da so se tam v imenu Nemčije "dogajali nepredstavljivi zločini." Med drugim so umorili vseh 60–70.000 grških judov. Glede reparacij pa je bil bolj redkobeseden.

Grški zahtevek je trenutno v višini 171 milijarde evrov, skupaj z obrestmi pa je že narasel na 376 milijard evrov. Od tega Grčija zahteva 10,3 milijarde za prisilne kredite, 33,8 milijarde za izgubo državnih virov med leti 1940 in 1944, 58,8 milijard za izgube proizvodnje, za mrtve in ranjene pa zahteva po 700 za 15 let, skupaj okoli 15,1 milijarde evrov po eni različici ali celo 107,2 milijardi evrov po nekoliko drugačnem izračunu.

Besedna vojna med Atenami in Berlinom se je sicer začela že pred nekaj leti, v trenutku, ko je Grčiji vse bolj grozilo, da bo ostala brez dotoka svežih evrov (samo IMF-u je morala 13. marca plačati 350 milijonov evrov). Zdaj se je znova vzpela v višave.

Tedanji pravosodni minister Nikos Paraskevopoulos je že pred nekaj leti dejal, da je pripravljen podpisati sodni nalog, ki bo Grčiji omogočil zaplembo nemške imovine v Grčiji, da bi na ta način lahko poplačali žrtve in potomce žrtev nacističnih zločinov iz časa nemške okupacije Grčije med drugo svetovno vojno.

Grško Vrhovno sodišče je že leta 2000 odločilo v prid poplačila odškodnine v vasi Distomo, kjer so nemške sile pobile 218 ljudi, a ta odločitev vse do danes ni bila uresničena.

V grškem parlamentu so prav tako zahtevali ustanovitev posebnega odbora, ki bo od Nemčije zahteval poplačilo vojnih reparacij in vrnitev ukradenih antičnih umetnin. Med debato je tudi predsednik vlade Alexis Cipras že leta 2015 jasno povedal, da njegova vlada namerava zahtevati poplačilo vojne škode od Nemčije, ter da bo pri tem vprašanju Grčija pokazala "občutljivost", ki jo pričakuje tudi od Nemčije.

Vprašanje reparacij naj bi bilo zelo tehnično in občutljivo, vendar po njegovi oceni spada med naloge, ki jih je grška vlada dolžna izpolniti. 

Na posreden način je Cipras to vprašanje povezal tudi z vprašanjem grških dolgov.

"Grška vlada si bo prizadevala, da v celoti izpolni svoje obveznosti, vendar si bo prav tako prizadevala, da se izpolnijo še neizpolnjene obveznosti do Grčije in grškega naroda. Etičnih vprašanj ne morete izpolnjevati po lastni izbiri," je dejal Aleksis Cipras. 

Cipras je tudi opozoril, da je Nemčija po drugi svetovni vojni dobila podporo drugih držav, "kljub zločinom tretjega rajha", kar je bilo očitno ob podpisu Londonskega sporazuma leta 1953. Po združitvi pa je Nemčija po njegovem mnenju uporabljala "molk, pravne trike in zamude" pri reševanju tega vprašanja.

"Ne dajemo moralnih lekcij drugim, toda prav tako ne bomo sprejemali moralnih lekcij drugih," je tedaj dejal predsednik nove grške vlade.

Strategija Aleksisa Ciprasa je preprosta in transparentna. Želi pokazati, da se Nemčija ne more ločiti od svoje preteklosti in da odgovornost tretjega rajha in finančne obveznosti Berlina do Grčije niso pozabljene.

Grčija pa ni edina, ki zahteva reparacije – nedavno je 800 milijard evrov zahtevala tudi Poljska.

Po odločitvi grškega parlamenta se je oglasil poljski komisar za reparacije Arkadiusz Mularczyk, ki je poljski parlament pozval k sprejetju ustreznih korakov, da bi tudi Poljska zahtevala vojno odškodnino od Nemčije. Parlamentarna delovna skupina pod njegovim vodstvom že preiskuje tovrstne zahteve do Nemčije, poročilo pa naj bi predstavila letos.