Grški predsednik ob obisku nemškemu izstavil račun: 376 milijard evrov za reparacije

Grčija še vedno vztraja, da ji mora Nemčija izplačati odškodnino za vojno škodo, prizadejano nacionalnemu gospodarstvu in prebivalstvu med leti 1940 – 1944, med nemško okupacijo.

Obisk nemškega predsednika pri grškem kolegu v Atenah se je iztekel precej drugače, kot so to pričakovali v Berlinu. Frank-Walter Steinmeier je namreč od svojega gostitelja, grškega predsednika Prokopisa Pavlopoulosa prejel – uradno zahtevo za poplačilo reparacij iz časov druge svetovne vojne.

O tem so precej udarno poročali tudi nemški časniki.

Grški predsednik je nemškemu dejal, da Grčija smatra, da so zahteve Aten »pravno aktivne« in »juristično vtoževane«. Poudaril je, da teh zahtev ne vlagajo enostransko ali zlonamerno, pač pa gre za zahteve, ki so »utemeljene na evropskem in mednarodnem pravu.« Za njihovo uresničitev obstajajo tudi mednarodni mehanizmi in institucije, ki jih bo Grčija v primeru, če spor ne bo rešen, tudi poslužila.

Nemški predsednik se je zaradi zločinov, storjenih med nemško okupacijo Grčije v drugi svetovni vojni najprej opravičil. 

Pri obisku spominskega mesta ob enem od koncentracijskih taborišč pa je dejal, da so se tam v imenu Nemčije »dogajali nepredstavljivi zločini.« Med drugim so umorili vseh 60 – 70.000 grških judov. Glede reparacij pa je bil bolj redkobeseden.

Grški zahtevek je trenutno v višini 171 milijarde evrov, skupaj z obrestmi pa je že narasel na 376 milijard evrov. Od tega Grčija zahteva 10,3 milijarde za prisilne kredite, 33,8 milijarde za izgubo državnih virov med leti 1940 in 1944, 58,8 milijard za izgube proizvodnje,  za mrtve in ranjene pa zahteva po 700 za 15 let, skupaj okoli 15,1 milijarde evrov po eni različici ali celo 107,2 milijardi evrov po nekoliko drugačnem izračunu.

Besedna vojna med Atenami in Berlinom se je sicer začela že pred nekaj leti, v trenutku, ko je Grčiji vse bolj grozilo, da bo ostala brez dotoka svežih evrov (samo IMF-u je morala 13. marca plačati 350 milijonov evrov). Zdaj se je znova vzpela v višave.

Tedanji pravosodni minister Nikos Paraskevopoulos je že pred nekaj leti dejal, da je pripravljen podpisati sodni nalog, ki bo Grčiji omogočil zaplembo nemške imovine v Grčiji, da bi na ta način lahko poplačali žrtve in potomce žrtev nacističnih zločinov iz časa nemške okupacije Grčije med drugo svetovno vojno. Grško Vrhovno sodišče je že leta 2000 odločilo v prid poplačila odškodnine v vasi Distomo, kjer so nemške sile pobile 218 ljudi, a ta odločitev vse do danes ni bila uresničena.

V grškem parlamentu so prav tako zahtevali ustanovitev posebnega odbora, ki bo od Nemčije zahteval poplačilo vojnih reparacij in vrnitev ukradenih antičnih umetnin. Med debato je tudi predsednik vlade Alexis Cipras že leta 2015 jasno povedal, da njegova vlada namerava zahtevati poplačilo vojne škode od Nemčije, ter da bo pri tem vprašanju Grčija pokazala "občutljivost", ki jo pričakuje tudi od Nemčije.

Vprašanje reparacij naj bi bilo zelo tehnično in občutljivo, vendar po njegovi oceni spada med naloge, ki jih je grška vlada dolžna izpolniti. 

Na posreden način je Cipras to vprašanje povezal tudi z vprašanjem grških dolgov.

»Grška vlada si bo prizadevala, da v celoti izpolni svoje obveznosti, vendar si bo prav tako prizadevala, da se izpolnijo še neizpolnjene obveznosti do Grčije in grškega naroda. Etičnih vprašanj ne morete izpolnjevati po lastni izbiri,« je dejal Aleksis Cipras. 

Cipras je tudi opozoril, da je Nemčija po drugi svetovni vojni dobila podporo drugih držav, »kljub zločinom tretjega rajha«, kar je bilo očitno ob podpisu Londonskega sporazuma leta 1953. Po združitvi pa je Nemčija po njegovem mnenju uporabljala »molk, pravne trike in zamude« pri reševanju tega vprašanja. »Ne dajemo moralnih lekcij drugim, toda prav tako ne bomo sprejemali moralnih lekcij drugih,« je tedaj dejal predsednik nove grške vlade.

Strategija Aleksisa Ciprasa je bila preprosta in transparentna. Želi pokazati, da se Nemčija ne more ločiti od svoje preteklosti in da odgovornost tretjega rajha in finančne obveznosti Berlina do Grčije niso bile pozabljene.