ponedeljek, 25. november 2024 leto 29 / št. 330
Kaj je Tito sporočil astronavtom ob uspešnem pristanku na Luni in kje je danes »slovenski« kamen z Meseca?
Ob petdesetletnici pristanka človeka na Mesecu so nekateri na družbenih omrežjih spomnili tudi na besede, ki jih je ameriškim astronavtom ob tem dogodku takrat namenil tudi Josip Broz Tito, predsednik Jugoslavije.
»Naj ta veličastna izpolnitev starodavnih sanj človeštva – da človek z nogo stopi na oddaljeno površino Meseca, prvega soseda nas vseh – približa izpolnitvi večstoletne vizije človeštva, da bi živeli skupaj v miru, bratstvu in skupnih prizadevanjih,« je zapisal Josip Brioz Tito, so spomnili na omrežju Reddit.
Sporočilo naj bi Tito poslal z Brionov, pod tem zapisom pa se je razvila tudi živahna debata (z uporabniki svetovnega spleta iz Slovenije, BiH, Hrvaške, ZDA …) o tem kakšen je bil Tito, kako se je živelo v Jugoslaviji, ali sta se Tito in Stalin sploh razlikovala in podobno.
Eden od komentatorjev je spomnil tudi na Titovo sporočilo Stalinu, ki je dokazovalo, da je bil Tito odločen in se ni bal niti največih.
»Prenehajte že pošiljati morilce z nalogo, da me ubijejo. Ujeli smo jih že pet, enega z bombo in drugega s puško. Če ne boste prenehali pošiljati morilce bom enega poslal v Moskvo in mi ne bo potrebno poslati drugega …«, je Stalinu zabrusil Josip Broz.
The Apollo 11 crew members receive a hero's welcome in Belgrade, Yugoslavia, in October 1969. The delegation brought gifts, including a tiny Yugoslav flag flown on the Moon, and fragments of the Lunar surface. pic.twitter.com/XDPy6xMstf
— Aleksandar Brezar (@brezaleksandar) July 20, 2019
Zanimivo pa je, da je Tito pozneje iz ZDA res dobil – kamenčke z Lune.
Še danes se nahajajo v Beogradu. In tudi jugoslovanska zastava, ki je skupaj z drugimi zastavami držav sveta odpotovala na Luno - in se vrnila nazaj.
Depo Muzeja zgodovine Jugoslavije namreč hrani neprecenljiv zaklad: darila, ki jih je Tito dobil v 35 letih predsednikovanja.
Med njimi je tudi več kamenčkov z Lune, ki so bili dar ameriškega predsednika Richarda Nixona Josipu Brozu.
Za to kamenje si je pozneje (neuspešno) prizadevala tudi Titova vdova Jovanka Broz.
Znano je, da so prvi astronavti, med katerimi sta bila tudi Neil Armstrong in Buzz Aldrin, obiskali Tita.
Obstajajo pa tudi javno dostopne slike, ki dokazujejo, da je bil Tito tudi večkrat v Nasi.
Toda kamenje z Lune pravzaprav ni bilo darilo Titu.
Štirje kamenčki so bili pripeljani na Zemljo v misiji Apolla 11, eden pa v misiji Apolla 17, ki je bila tudi zadnja misija te vrste na Mesecu.
Last Week:
— NASA (@NASA) July 24, 2019
We celebrated the #Apollo50th
@VP announced a milestone for #Artemis 1
A new crew arrived at the @Space_Station
These a few of the stories to tell you about in this edition of This Week at NASA! Watch: https://t.co/rkNm6TFJhu pic.twitter.com/3GhfrGEsXH
En kamenček je vreden najmanj pol milijona dolarjev.
Vsi trije astronavti so bili v Beogradu pričakani z najvišjimi častmi, dobili pa so tudi najvišje civilno odlikovanje, jugoslovansko zvezdo z lento, ki so jo sicer dobili le predsedniki držav ali vlad.
»Nimam rad osvajalcev na Zemlji, toda v vesolju, pri osvajanju drugih nebesnih teles je to druga zgodba, to visoko cenim in vam želim največje uspehe v tem pogledu,« je astronavtom dejal Tito.
Katarina Živanović, kustos muzeja, poudarja, da je Tito dobil »fragmente mesečevih tal« in ne nek večji kamen, kot pričakujejo nekateri obiskovalci.
Še več, to dejansko sploh ni bilo darilo Richarda Nixona namenjeno izrecno Titu leta 1970, pač pa je bilo darilo "ljudem" oziroma "narodom Jugoslavije, kot je lepo napisano tudi na ploščici, ki je postavljena zraven petih kamenčkov.
Teoretično to pomeni, da je eden od teh kamenčkov tudi – slovenski.
V tem času so Jugoslavijo zelo cenili v svetu, tudi zaradi politike neuvrščenosti in zaradi posredovanja v bližnjevzhodni krizi.
Med 18. in 20. oktobrom leta 1969, tri mesece po misiji, so ameriški astronavti v »potu miru« obiskali 22 držav sveta, med njimi tudi Jugoslavijo.
Kako so bili sprejeti v Beogradu, si lahko ogledate v video posnetku, spodaj.
»Ocenjena vrednost tega eksponata je izjemno velika in to je razlog, zaradi katerega ga redko pokažemo izven muzeja. Niso potrebni nobeni posebni pogoji, pač pa standarni mikro-pogoji – ker gre za kamenje,« je dejala kustosinja Živanovićeva in dodala, da to kamenje kljub temu, ko gostuje v drugih muzejih ali dogodkih izven matičnega muzeja, varujejo s policijsko zaščito.