Zakaj je Šarčeva vlada že dvignila roke od Adrie Airways, ki so jo pokopale diletantske napake njenega vodstva

Da ima Adria Airways številne težave, ni nikakršna skrivnost. Ena od zadnjih novic, ki je poskrbela za nove glavobole Adrijinega vodstva, prihaja iz Estonije.

Tam je Nordica, ki je bila nekoč tudi v lastništvu Adrije napovedala, da bo vztrajala pri poplačilu svojega dolga v višini 7,8 milijona evrov.

Nordica je bila sicer leta 2015 ustanovljena s pomočjo Adrie, vendar je bilo partnerstvo končano tako, da je Nordica novembra leta 2016 posodila Adriji Airways 7,8 milijonov evrov z obrestno mero 15 odstotkov letno, piše exyuaviation.com.

Adria je bila sicer za Nordico, naslednico propadle Estonian Air, pomemben partner, saj ji je zagotavljala sistem rezervacij, kot tudi operativni servis in trening osebja.

Vendar so bili vložki Nordice v Adriji na koncu pretvorjeni v posojilo. Posojilo naj bi bilo sicer odplačano v šestih letih, toda estonski prevoznik je stalno zmanjševal njegovo vrednost, kar je sprožilo kritike tudi med revizorji hiše PricewaterhouseCoopers. Na trgu naj bi namreč bilo premalo podobnih obrestnih mer, zato to posojilo odstopa od »dobre finančne prakse.«

Lani je sicer Adria plačala okoli 800 000 evrov tega dolga. Nordica je imela lani izgubo okoli 5,4 milijone evrov, izguba Adrije pa bo še bistveno večja.

Edini dober podatek za Adrio je, da je preko ljubljanskega letališča je v letošnjem maju potovalo okoli 169.800 potnikov ali odstotek več kot maja lani. Toda število potnikov na letalih največjega slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways je medtem v primerjalnem obdobju upadlo za 12 odstotkov na okoli 103.500.

Toda poslovanje Adrie Airways od dobre poslovne prakse odstopa še marsikje drugje. Pravo sliko stanja v Adriji pa razkriva Alen Ščurić, ki piše za letalski portal Tango Six.

Strateške napake Adrie Airways je tokrat razkril na Portalu plus.

»Podatki so tako slabi, da slabši ne morejo biti. Podjetje je dolžno na vse strani, reže vse kar lahko, celo Suhoj ji je kot zadnja možnost obrnil hrbet. Če Slovenija ne bo ponovno nacionalizirala Adrio, podjetje ne bo preživelo. Če pa bo Slovenija to naredila, potem bo dobila podjetje v veliko slabšem stanju kot tedaj, ko je prodala 4K.

Fraport ne posluje dobro v Ljubljani. Ljubljana vse bolj zaostaja za okoliškimi letališči, ki mu odvzemajo trg. Zanemarljivo malo je novih linij in prevoznikov, ki so prisotnost v Ljubljani povečali bolj zaradi slabega stanja Adrie, kot pa zaradi dobrega poslovanja Fraporta. Da bi bila stvar še slabša bo Slovenija dala več milijonov evrov, da bi Fraport lahko služil.

Največji fiasko v zgodovini letalstva regije pa je vsekakor mariborsko letališče. Tu gre za tako veliko politično napako, da bi morala privesti do političnih posledic. Če ne celo več od tega,« piše avtor.

Za večino sedanjih težav Adrie je zato po oceni avtorja krivo vodstvo Adrie. Pri tem pa so »štango držali« tudi predstavniki države in lastniki Fraporta, ki je lastnik letališča.

»V samo treh letih je podjetje naredilo toliko diletantskih potez, da se človek preprosto vpraša, ali je to sploh mogoče? Iskreno, ne vidim niti ene dobre poteze, številne pa so res katastrofalne.

Adria se je odločila, da v svojem poslu deluje popolnoma brez repa in glave. In tako ima glavno bazo, (»hub«) v Ljubljani, kjer ima tudi povezave iz regije. Istočasno ima bazo v Prištini, ki izvaja polete od točke do točke (point-to-point P2P) proti tretjim destinacijam. Letalo iz te baze opravlja tudi P2P polete iz Tirane. Odprla je tudi baze v Lodzu in Padeborn Lippstadu, ki jih je zelo hitro tudi zaprla. Adria je letela tudi iz Olsztyna in Rzeshowa, vendar so se poskusi končali zelo slabo, samo po nekaj mesecih.

In potem je podjetje poleti leta 2017 kupilo Darwin. Bombastični načrti, pravljičarske zgodbe in bankrot v samo štirih mesecih. Katastrofalna poslovna politika Adrijinega managementa, ali pa so nad Darwinom naredili eksekucijo? Celoten ta ekspresni bankrot so preiskovali organi pregona Švice, da bi na koncu javno tožilstvo Švice pred nekaj dnevi objavilo sum v prevare pri zapiranju Darwina. Sodni postopek, ki bo verjetno sledil proti managementu Adrie, bi bil lahko poguben za slabotno podjetje.

V Darwinu si je Adrija zaželela letala Saab 2000. Letalo, s katerim nobeno podjetje ne uspe leteti komercialno. To je tudi razlog, zakaj so jih proizvedli samo 63 in zaradi česar so jih nehali proizvajati leta 1999 (komaj 7 let po začetku proizvodnje), ker so skoraj vsa podjetja, ki so letela z njimi, bankrotirala in zato, ker jih je v tem trenutku v uporabi komaj okoli trideset.

Razen Adrije samo še tri podjetja letijo s temi letali, ki vse nedobičkonosnost tega letala kompenzirajo skozi bogate PSO, tega privilegija pa Adrija nima. Letalo je neekonomično, ob tem, da so Adrijina letala stara in podvržena okvaram, pa obstaja tudi pomanjkanje rezervnih delov, vzdrževanje je zelo drago in težko zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov. Posadk za to letalo ni, ni niti dovolj zainteresiranih za šolanje na njih, tako da celo tri do štiri Saaba od šestih stojita prizemljena, čeprav se leasing za njih plačuje.

Kako je mogoče, da management Adrije ni poznal teh argumentov? In nato so bili presenečeni, ker ni bilo dovolj posadk in mehanikov za operacije s Saabi 2000. Iskreno, ne morem verjeti, da se je nekdo leta 2018 odločil, da svoje regionalne polete utemelji na tem dokazanem izgubarju. Adria pa ob tem niti ni lastnik teh letal, pač pa si jih sposoja od Američanov, torej so še dražji v eksploataciji, kot je bilo predvideno s prvim načrtom po prevzemanju od Darwina,« opozarja strokovnjak, specializiran za vprašanja letalstva.

Avtor se sprašuje, ali lahko Adria sploh preživi, saj ima glede na podatke, objavljene v Sloveniji Adria za okoli 50 milijonov evrov dolgov.

»To je denar, ki ga ta management ne more pridobiti in ga prav tako niti sam ne more investirati. To je bistveno preveč denarja za majhno in slabotno Adrio. In odgovor na vprašanje, 'ali Adria lahko preživi?' je - ne!',« opozarja avtor.

In dodaja, da bi Adria lahko preživela edino z veliko državno pomočjo, pa še tedaj bi bilo podjetje v bistveno slabšem položaju kot takrat, ko je država Adrio prodala, podjetje pa bi bilo celo v tem primeru bistveno manjše od sedanjega.

Kot dokaz, da države že meni, da Adria ne bo preživela pa navaja, da da je vlada namenila veliko denarja prevoznikom, ki bi ohranjali zveze z Ljubljano in da tega ne bi naredila, če bi menila, da Adria lahko preživi.

»Slovenska turistična organizacija je sprejela načrt subvencioniranja letalskih prevoznikov, ki uvajajo nove povezave iz Ljubljane. Turistična organizacija načrtuje, da bo plačala 150.000 EUR letno za vsako novo povezavo in 90.000 EUR za povečanje številčnosti na obstoječih povezavah in to za povezave proti Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Španiji, Franciji, Belgiji, Norveški, Luksemburgu, Danski, Finski, Švedski, Norveški, Litvi, Latviji, Estoniji, Rusiji, Ukrajini, Izraelu, Bahrajnu, Kuvajtu, Omanu, Katarju, Savdski Arabiji, Združenim arabskim emiratom, Japonski in ZDA. Nemčija, Italija, Francija, Velika Britanija, Belgija, Danska? To so vse veliki trgi Adrie. Tega oblast ne bi počela, če bi verjela v prihodnost Adrie,« opozarja Alen Ščurić.

Vse to pa je mogoče dokazati tudi s številkami. Adria, ki je bila nekoč najboljše letalsko podjetje v regiji drsi proti dnu. Število prepeljanih potnikov v Ljubljani je vse manjše, v Zagrebu in Beogradu pa vse večje.

Slovenija bo kmalu celo letališče z najmanj potniki v regiji, torej, če se izognemo evfemizmom – najslabša na področju držav nekdanje Jugoslavije. Izgubila je torej svoj tradicionalni trg, ni pa pridobila nobenega novega.

Z eno besedo, res – katastrofa.