Ni treba v gozd in »na juriš«: kdo bo s kocko v roki postal - partizan?

Na današnji dan je uradno zagledala luč sveta nova družabna namizna igra z zanimivo in pogosto zapostavljeno zgodovinsko tematiko ...

Igra »Postani parizan« je posvečena dogajanju na tleh Slovenije in Jugoslavije v času druge svetovne vojne.

Njeni snovalci so želeli zlasti mlajšim igralcem približati vrednote narodnoosvobodilnega boja in jih seznaniti s ključnimi zgodovinskimi resnicami iz tega obdobja.

Zasnova igre je preprosta, kar kaže tudi njej namenjena posebna spletna stran in skupina na Facebooku.

Udeleženci premikajo figurice partizanov in partizank po zemljevidu okupirane Slovenije in pri tem napadajo belo obarvane postojanke okupatorjev in njihovih pomagačev.

Partizan je vojna figura. Če bi igra bila postani fašist bi že padale ovadbe tekla preiskava. To je tista razlika med demokracijo in komunizmom. Torej le nismo v demokraciji? https://t.co/eVJ56aIkpp

— Vlado Hribar (@vladohribar) 10 June 2019

Dodatne točke zbirajo z odgovori na vprašanja iz kviza, poimenovanega Partizanska šola.

Igralec mora na primer povedati, katera je bila največja okupatorjeva ofenziva na jugoslovanskih tleh, v kateri je sodelovalo kar 127 tisoč vojakov.

Drugače od drugih namiznih iger Postani partizan spodbuja sodelovanje, saj si soigralci med seboj lahko pomagajo, pri iskanju odgovorov na vprašanja pa lahko uporabljajo tudi računalnike in mobilnike.

Igra obravnava 250 zgodovinskih dogodkov, ki zadevajo 130 slovenskih krajev, njen zmagovalec pa je razglašen za vrhovnega poveljnika partizanskih enot.

Idejni oče projekta je aktivist in raper Darko Nikolovski.

V uvodni predstavitvi na spletni strani igre je med drugim povzel dogajanje ob okupaciji in razkosanju Slovenije ter zločine, ki so jih na zasedenem ozemlju zakrivile okupacijske enote.

V uvodu je zapisal, da so se »kljub vsem tem grozotam na stran okupatorjev postavili izdajalci slovenskega naroda: bela garda, plava garda, domobranci, četniki in ostala svojat. Ti pa se brez razmišljanja kot pravi antifašist pridružiš prvim partizanskim enotam. Tovariš, tovarišica, zdaj pa kocke v roke in na juriš! Preženi besneče in reši trpeče! Prebudi v sebi narodnega heroja! Za svobodo v boj!«

Pri pripravi igre so sodelovali tudi člani društva Up-ornik iz Maribora, ki ga vodi Boris Krabonja, sicer profesor zgodovine na mariborski Srednji ekonomski šoli.

imam občutek, da se nanaša na zgodovinska dejstva. vsaj v tem primeru.

— Marjana Strmčnik (@Marjana2704) 28 June 2019

Saj se nanaša - Natlačen in ostali vampirji in klolaboranti tistega časa si zaslužijo in so si zaslužili lopato v glavo in kol v srce, ampak ne vem kako dobro je revolucionarno nasilje (četudi je upravičeno) v igri polagati v roke 12 letnikom.

— Ghost of Majda Vrhovnik (@ghostofmajda) 28 June 2019

Krabonja je tudi pripravil vprašanja za Partizansko šolo pri namizni igri, ki jo je zasnoval Nikolovski.

Poleg Krabonje so pri pripravi nalog za igro Postani partizan sodelovali še zgodovinarji Božo Repe, Blaž Torkar in Martin Premk, zemljevid, po katerem igralci premikajo figurice, pa je nastal na podlagi projekta Agencije za raziskovalno dejavnost.

Grafična podoba igre je delo priznanega striparja Iztoka Sitarja.

Himna Primorske: http://t.co/nNzV7AD2kS "Med nami so fašisti,
ko postal so komunisti,
da so lahk kapitalisti!"
(Darko Nikolovski-Partizan)

— Z (@HZlatko) 2 September 2014

Praznik vstaje narodov Jugoslavije se je sicer slavil v spomin na sestanek v Beogradu, v vili na Dedinju Slovenca Vladimirja Ribnikarja, ustanovitelja in lastnika beograjskega časnika Politika in tudi nekdanjega častnika srbske vojske, na obletnico seje Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije na čelu z generalnim sekretarjem Josipom Brozom Titom, ko je bil sprejet sklep o začetku splošne narodne vstaje proti nacifašističnim okupatorjem in njihovim pomagačem.

Na sestanku sicer ni bil prisoten noben član CK KPJ iz Slovenije, vendar se je od leta 1956 ta dan v Jugoslaviji obeleževal kot »dan borcev«.

V Sloveniji se je prenehal praznovati leta 1991.

Na sestanku je bilo odločeno, da dotedanje oblike odpora v obliki sabotaž, diverzij in manjših akcij prerastejo v splošno vstajo.

In da partizanski način vodenja bojev postane osnovna oblika odpora.

Oblikoval se je tudi glavni štab NOG odredov Jugoslavije.

Objavljen je tudi proglas, ki je bil objavljen 12. julija 1941.

»Narodi Jugoslavije – Srbi, Hrvati, Slovenci, Črnogorci, Makedonci in drugi! .. vi ste  bili premagani v vojni, vendar niste pokorjeni. Slavne tradicije vaših dedov za pravičnost in svobodo ne smejo biti pozabljene. Sedaj je čas, da pokažete, da ste dostojni potomci svojih prednikov. Sedaj je nastopil trenutek, da se vsi kakor eden dvignete proti okupatorju in njihovim domačim slugam, krvnikov naših narodov …

#postanipartizan pic.twitter.com/QE7PxFgVIE

— Roni Kordiš (@had) 12 March 2019

»V boj proti fašistični okupatorski tolpi, ki hoče iztrebiti ne samo najboljše borce naroda, temveč Slovane na Balkanu sploh, ki hoče podjarmiti ves svet, ki hoče ustanoviti nad narodi najstrašnejšo vladavino, kar jih zgodovina pomni. V boj, ker je zdaj prišla ura, da strmoglavimo okupatorski fašistični jarem. V boj, ker to dolgujemo sovjetskim narodom, ki se bore tudi za našo svobodo. V boj, v poslednji boj za uničenje fašistične kuge!,« je bilo zapisano v proglasu.

Ti pa se brez razmišljanja, kot pravi antifašist, pridružiš prvim partizanskim enotam.
Tovariš, tovarišica... prebudi v sebi narodnega heroja!
Postani partizan!

— Didi (@DidiGator321) 11 June 2019

Igra »Postani partizan« se sicer konča s koncem vojne, zato pa tudi ne obravnava nekoliko manj slavnega obdobja, povezanega z odporniškim gibanjem, namreč - povojnih pobojev …

Spodaj si pa lahko pogledate znamenito izvedbo pesmi Partizan, ki jo je Nikolovski zapel v ljubljanskih Stožicah 27. aprila leta 2013 na koncertnem večeru ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju.

Na odru so se istega večera vrstili Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, pridružili so se jim - ob Nikolovskem - tudi številni znani gostje, kot so Kombinatke, Zoran Predin, Vlado Kreslin, Buldogi, Zaklonišče prepeva, Iztok Mlakar, Drago Mislej - Mef, Kraški ovčarji in mnogi drugi.

Šest let pozneje pa je Slovenija dobila tudi svojo prvo družabno igrico z zgodovinsko tematiko ...

Jo boste igrali tudi vi?