Trump bi se o usodi Huaweija še pogajal s Kitajsko - dokaz, da Huawei v resnici ni "grožnja nacionalni varnosti"

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo kmetje, ki trpijo zaradi trgovinske vojne s Kitajsko, dobili dodatnih 16 milijard dolarjev pomoči.

Če se carinska vojna ne bo končala, bodo ameriški kmetje dobili drugi obrok pomoči novembra.

Ta vsota pomoči bo 14,5 milijarde dolarjev, 1,4 milijarde dolarjev pa bodo porabili za nakup viška hrane od kmetov, ki jo bodo razdelili šolam ali revežem. Največ denarja bodo dobili proizvajalci soje, ki so jih povračilni ukrepi Kitajske najbolj prizadeli.

Kmetje bodo prve obroke nove pomoči dobili julija ali avgusta, kar je borznim vlagateljem poslalo sporočilo, da se trgovinska vojna do takrat še ne bo končala.

Trump je ob napovedi pomoči kmetom dovolil možnost, da bo vprašanje kitajskega telekomunikacijskega velikana Huawei vključil v trgovinske pogovore s Kitajsko.

Vendar to dokazuje, da so razlogi za prepoved poslovanja s Huaweijem ekonomske, ne pa "vohunsko-vojaške" narave.

O nacionalni varnosti se namreč države, še posebej velike, ne pogajajo, ker je varnost za preživetje vsake države, še posebej pa velike, najvišja vrednota.

ZDA so prejšnji teden Huawei namreč razglasile "za grožnjo nacionalni varnosti" in ameriškim podjetjem ter posameznikom onemogočile sodelovanje z njim.

Po besedah ameriškega ministra za trgovino Sonyja Perdueja želijo zagotoviti, da ameriški kmetje ne bodo nosili glavnega bremena nepoštenih maščevalnih carin Kitajske in drugih trgovinskih partnerjev ZDA.

Trump je lani kmetom, ki jih nujno potrebuje za zmago na volitvah leta 2020, že dal 11 milijard dolarjev.

Kitajske povračilne carine pa so usmerjene prav proti sektorjem, kjer je največ Trumpovih volilcem, na primer proti delu kmetijstva.

Trump je proti tujim državam uvedel carine na uvoz jekla, aluminija in drugega blaga, te pa so zato ameriškim podjetjem uvedle carine na ameriške kmetijske pridelke.

Da pomiri in ohrani na svoji strani kmete, ki so njegova volilna baza, jim sedaj namenja finančno pomoč.

Vendar pa ima omenjena pomoč tudi "stranske učinke."

Po napovedi pomoči so borzni indeksi nadaljevali z drsenjem navzdol, nafta se je pocenila za šest odstotkov, analitiki newyorške banke Federal Reserve pa so izračunali, da bo trgovinska vojna povprečno gospodinjstvo stala 831 dolarjev na leto.

Newyorški Fed je tudi zatrdil, da bodo carine ki si jih izmenično uvajata ZDA in Kitajska na koncu zmanjšale prihodke od carin, ki gredo v zvezno blagajno. To pa je nekaj povsem drugega kot trdi Trump, ki zatrjuje, da njegove višje carine plačuje Kitajska.

Kitajske pa očitno Trump ni prestrašil. "Predsednik Trump grozi Kitajski, pri tem pa očitno ne razume, kako deluje gospodarstvo. Še več, Trump ni prestrašil niti Severne Koreje!" so ob napovedi carin zapisali v v kitajskem Ljudskem Dnevniku.

Trump je prepričan, da se pogaja »iz pozicije moči«, ugotavljajo ameriški mediji, in hoče v ključnem trenutku z grožnjo pritisniti na Kitajsko.

Trump naj bi bil prepričan, da dobri rezultati ameriškega gospodarstva, ki se ponaša z majhno nezaposlenostjo, opravičujejo takšen pristop.

Vendar pa nove ameriške carine na kitajsko blago zaradi kitajskih protiukrepov višajo tudi ceno izdelkov v državah, ki predstavljajo Trumpovo »volilno bazo.«

»Kitajci se prav tako počutijo bolj prepričane vase zaradi stanja njihovega gospodarstva … In mislijo, da so manj ranljivi glede carin, kot so bili lansko jesen. Tisti, ki so z njimi govorili pa jih opozarjajo, da naj se ne preračunajo, vendar izgleda, kakor da so se,« je za Axios ocenil nek dobro obveščen vir.

»Naj Trump dvigne carine. Bomo videli, kdaj se pogajanja lahko nadaljujejo,« je ob zadnji ameriški napovedi carin na kitajsko blago tvitnil Hu Xijin.

Med najtežjimi vprašanji v pogovorih so po poročanju tujih tiskovnih agencij zaščita intelektualne lastnine, kibernetska varnost, prisiljeni prenos ameriške tehnologije ob investicijah na Kitajskem, dostop na kitajski trg za ameriška podjetja in državne subvencije kitajskim izvoznikom.

Kitajska, ki iz ZDA uvaža precej manj kot tja izvaža, se je na že doslej uvedene ameriške carine že odzvala s carinami na 110 milijard dolarjev ameriškega blaga in odpiranjem svojega trga za evropske izdelke ter intenzivnim opuščanjem dolarja.

Vendar pa gospodarstveniki opozarjajo, da bi trgovinska vojna lahko dvignila cene izdelkov, ki jih plačujejo ameriški potrošniki in bi prav te ameriške carine lahko imele negativne posledice tudi za ameriško gospodarstvo.

Kot opozarja HSBC, ameriške carine že »tolčejo po ZDA veliko bolj kot po Kitajski.«

Kitajski uvoz v ZDA še naprej narašča – ameriški uvoz na Kitajsko – pa ne več.