Ameriška zunanja politika draži nafto na svetovnih trgih, gorivo bo tudi v Sloveniji znova dražje

Cene reguliranega neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizla se bodo po ob polnoči dvignile in dosegle najvišjo raven letos.

Te cene se sicer določajo v skladu z uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov na vsakih 14 dni, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro. Pri izračunu modelske cene se upošteva tudi biokomponenta.

Regulirani pogonski gorivi, neosvinčen 95-oktanski bencin in dizel, se bosta na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa in hitrih cest opolnoči podražili.

Za liter bencina bo treba plačati 1,349 evra, kar je 2,5 centa več, liter dizla pa se bo podražil za 1,8 centa na 1,279 evra.

Regulirana cena 95-oktanskega bencina bo s sredo na najvišji ravni po lanskem oktobru, dizla pa po novembru, je razvidno iz podatkov na spletni strani ministrstva za gospodarstvo.

Naftni trgovci cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja ter 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah določajo sami. Drugod po državi so cene 95-oktanskega bencina in dizla regulirane.

Na cene nafte v zadnjem času precej vplivajo tudi zaostritve in napetosti po svetu. To kažejo tudi zadnja dogajanja. 

Cene nafte so se včeraj po azijskem trgovanju podražile za več kot dva odstotka in dvignile na najvišje ravni v letošnjem letu. Cene so navzgor potisnile napovedi, da bodo ZDA zahtevale prekinitev vsakršnega uvažanja iranske nafte, sicer bodo same uvedle sankcije proti morebitnim uvoznikom.

Po drugi strani je Iran v primeru blokade izvoza svoje nafte že večkrat zagrozil z blokado Hormuške ožine, ker bi onemogočilo tudi dotok savdske nafte. Savdska Arabija je sicer takoj sporočila, da bo izpad iranske nafte na trgu nadomestila s svojo nafto. 

Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavo v maju je bilo treba ob zadnjem trgovanju v Aziji odšteti 65,50 dolarja, kar je 1,50 dolarja več kot ob koncu petkovega trgovanja. Za 1,74 dolarja so se podražile tudi junijske terminske pogodbe za nafto vrste brent, tako da so bile pri 73,71 dolarja. Cena zahodnoteksaške nafte je bila včeraj najvišja po 1. novembru, cena za nafto vrste brent pa najvišja po 31. oktobru.

ZDA trdijo, da "kupcem nafte iz Irana ne bodo več popuščale" in bodo zanje uvedle sankcije. Iran je sicer četrta največja proizvajalka nafte v Organizaciji držav izvoznic nafte (Opec). Dnevno v Iranu proizvedejo 2,75 milijona sodov.

ZDA so lani znova uvedle stroge, enostranske in nezakonite sankcije za Iran, med drugim prepoved uvoza tamkajšnje nafte, vendar doslej niso ukrepale proti osmim največjim uvoznicam, ki so večinoma iz Azije. Dovolile so jim, da šest mesecev nadaljujejo uvoz.

Vendar ni res, da bo preklic ameriških "izjem" pri kupovanju nafte od Irana prizadel samo azijske države. ZDA so šestmesečne izjeme dovolile Kitajski, Indiji, Japonski, Južni Koreji, Italiji, Grčiji, Turčiji in Tajvanu.

Istočasno pa ZDA pritiskajo tudi na Venezuelo, izvajajo sankcije proti Rusiji in se soočajo s kaosom v Libiji - državam, ki so velike proizvajalke nafte.

Savdska Arabija tesno sodeluje z ZDA v tej politiki in daje na trg nove količine nafte, da bi tako oslabila Iran, glavnega regionalnega tekmeca. 

Ameriški predsednik Donald Trump je zato kljub grozljivim posledicam nezakonite savdske vojne v Jemnu tej državi dovolil nadaljevanje agresije, Rijadu pa je spregledal tudi umor novinarja Džamala Hašodžija, ki je 2. oktobra lani vstopil v konzulat svoje države v Istanbulu, tam pa so ga uslužbenci njegove države brutalno ubili, najverjetneje po nalogu razvpitega savdskega kronskega princa.

Pritiski in zunanja politika ZDA pa tako dolgoročno sprožajo pritisk na cene nafte, ki narašča, kljub temu, da istočasno, vendar precej počasi, poteka tudi intenzivna elektrifikacija, na primer prometa. V tem pogledu pa najhitreje napreduje prav Kitajska.

Vse to so razlogi, zaradi katerih bo naraščanje cen nafte najverjetneje postalo - dolgoročnejši trend, še posebej ob dejstvu, da se bo svet najverjetneje moral soočiti z dvema mandatoma Donalda Trumpa na čelu ZDA.