Trump na Bližnjem vzhodu načrtoval »arabski Nato«, Egipt pa ga je miniral na celi črti

Egipt se je umaknil iz prizadevanj Združenih držav, da v Afriki in Aziji ustanovi arabsko različico Nata, v katero bi vključil ključne zaveznike iz arabskega sveta, so povedali agenciji Reuters štirje viri, ki so seznanjeni s to odločitvijo Kaira.

To je velik udarec za strategijo Trumpove administracije, kako se zoperstaviti iranskim oblastem.

Egipt je svojo odločitev posredoval Združenim državam Amerike in drugim udeležencem predlagane varnostne zveze na Bližnjem vzhodu, ki je nazadnje 10. aprila letos spremenila ime iz Middle East Security Alliance v Middle East Strategic Alliance (MESA), torej v »strateško zavezništvo«.

Dramatičen zasuk se je zgodil tik pred sestankom v Riadu v nedeljo, glavnem mestu Savdske Arabije, je Reutersu zaupal vir, ki je seznanjen z nenadnim razvojem dogodkov.

Kairo se je tako v zadnjem hipu odločil celo, da na sestanek ne pošlje niti svoje delegacije, kar je dobesedno spodneslo pričakovanja, da bo snidenje v Riadu pospešilo prizadevanja pod taktirko ZDA prispevalo k temu, da se sunitski muslimani povežejo v varnostni, politični in gospodarski pakt za boj proti šiitskemu Iranu.

Na kratko: Suniti so tradicionalna ločina, ki prevladuje v večini muslimanskih držav in ni razdeljena na manjše sekte (pozna pa štiri smeri). Religija je vzniknila leta 632, ko je umrl Mohamed, teologija pa se je razvila predvsem v 10. stoletju. Po njihovem mnenju Mohamed ni določil naslednika, a edini pravi naslednik je le Abu Bakr, oče Mohamedove najljubše žene, ki so ga izvolili v Medini. Verski voditelji so imami, čisto navadni ljudje, odrešenika pa še čakajo.

Koran je za sunite sicer glavni zakonik.

Na nasprotni strani pa je šiitska manjšina, katerih ime pomeni Alijevi privrženci; razvila se je nekje med Mohamedovo smrtjo in letom 650, sila pomemben dogodek pa je tudi umor Alijevega sina leta 680.

Ali je bil Mohamedov bratranec in četrti voditelj islamskega kalifata. A za šiite je bil Ali edini upravičeni prerokov naslednik, ki naj bi ga Mohamed osebno določil.

Medtem ko so sunitski verski voditelji lahko vsi muslimani, ki imajo prave kvalifikacije, mora šiitski voditelj izvirati iz Mohamedove družine.

Šiiti svoje voditelje vidijo kot nezmotljive inkarnacije Alaha in najboljše interprete Korana.

Prerok šiitov je torej že bil na svetu, trenutno pa deluje skozi verske voditelje, ob koncu sveta pa se bo znova vrnil …

Vse našteto kaže, da je Egipt gojil resne dvome in še vedno dvomi v Trumpov projekt, če se je nenadoma umaknil iz zveze, ki bi se postavila po robu šiitom.

Kot poudarjajo zaupni Reutersovi viri, se je uradni Kairo umaknil iz MESA-e predvsem zato, ker je dvomil v resnost pobude in še ni videl niti uradnega osnutka, ki bi razkril načrte za nastajanje novega vojaškega zavezništva na planetu, pa tudi zaradi nevarnosti, da bi najnovejši poseg ZDA v regiji povečal napetosti z Iranom.

Reutersu je to potrdil arabski vir, ki je, tako kot drugi, pristal govoriti le pod pogojem, da ostane anonimen.

Negotovost glede izida naslednjih ameriških volitev oziroma ali bo aktualnemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu uspelo osvojiti drugi mandat naslednje leto ali pa bi njegov naslednik lahko zavrnil pobudo, je prav tako prispevala k odločitvi Egipta, je dejal arabski vir.

»Nič ne gre tako, kot smo pričakovali«, je Reutersu priznal tudi savdski vir. Pobuda, ki jo je Savdska Arabija prvič predlagala leta 2017, je imela za cilj predvsem omejevanje vse večjega regionalnega vpliva Rusije in Kitajske, se navaja v dokumentu Bele hiše, ki ga je Reuters objavil lani.

Tako v egiptovskem veleposlaništvu v Washingtonu kot v Beli hiši niso želeli komentirati odločitev Kaira.

Poleg Združenih držav Amerike in Savdske Arabije so udeleženci MESA še Združeni arabski emirati, Kuvajt, Bahrajn, Katar, Oman in Jordanija.

Le dva dni po (propadlem) srečanju v Riadu, je egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi obiskal Washington zaradi pogovora s Trumpom.

Pred sestankom je Trump sicer napovedal, da se bo razprava sukala okoli varnostnih vprašanjih, vendar ni bilo jasno, ali to zadeva prav MESA.

Dva vira sta nato zatrdila, da države, ki so ostale zavezane projektu MESA, nadaljujejo s pobudo in bodo diplomatsko pritiskale na Egipt, da prekliče svoj umik.

»Vsi želimo Egipt nazaj,« je dejal eden od virov za britansko tiskovno agencijo.

Toda v isti sapi je priznal, da ta hip Kairo ni mogoče prepričati, da se vrne pod dežnik MASA-e.

Iran je medtem že pozdravil umik Egipta iz načrta o »arabskem NATO paktu«.

Teheran je sporočil, da je Egipt pomembna in močna država v arabskem in muslimanskem svetu, ter da lahko igra pomembno vlogo pri ustvarjanju miru, stabilnosti in varnosti v regiji zahodne Azije.

Bahram Kasemi, predstavnik iranskega zunanjega ministrstva, je iranski tiskovni agenciji IRNA povedal, da »novico (o umiku Egipta iz arabske različice Nata) še niso potrdili uradni viri, zato ni natančnih informacij, ali je resnična ali ne.«

Kljub temu pa je potrdil, da Teheran pozdravlja to odločitev Kaira, v primeru, da je novica (ki je ne al Sisi ne Egipt nista zanikala) resnična.

Kasemi na naposled izrazil upanje, da bo Egipt »kot sila, ki ima nesporni vpliv v arabskem svetu, sposoben opraviti svoje zgodovinsko poslanstvo v trenutnih nevarnih razmerah v regiji in svetu na realen in ​​pravilen način.«

Ob tem pa so ZDA nedavno Egiptu zagrozile tudi s sankcijami, če bi kupil ruska vojaška letala, kar je verjetno prav tako prispevalo k zadnji odločitvi Egipta.

Spodaj pa si lahko pogledate posnetek radijske razprave Noama Chomskyja in Toma Ricksa o ameriški vlogi na Bližnjem vzhodu.