Navskrižje interesov? SAB v boj za evropske glasove s tujo državljanko, avstrijsko Slovenko Angeliko Mlinar

Stranka SAB primernega kandidata za evropske volitve ni uspela najti v Sloveniji, pač pa je za nosilko liste predlagala avstrijsko državljanko Angeliko Mlinar. Bomo priča konfliktu interesov?

Kot je sporočila stranka SAB, ki je predstavila svojo listo kandidatov za evropske volitve, bo koroška Slovenka Angelika Mlinar in avstrijska evroposlanka tokrat, na evropskih volitvah konec maja letos nosilka liste SAB. "Mi smo svojo nalogo, to je poiskati najboljše med najboljšimi, opravili odlično," je dejala predsednica SAB Alenka Bratušek.

Drugi na listi, generalni sekretar SAB in njen zaupnik Jernej Pavlič, tretja pa državna sekretarka v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Olga Belec.

Četrti na kandidatni listi SAB za evropske volitve bo poslanec Andrej Rajh, na petem mestu akademski glasbenik in profesor violine Đorđe Berak, sledita mu gradbenica Mateja Zupan in Andrej Šušmelj, zadnja pa je državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Nina Mauhler.

Nosilka liste Mlinarjeva trenutno v Evropskem parlamentu deluje v skupini Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (Alde), do novembra 2018 pa je bila tudi podpredsednica stranke Alde. Čeprav je Angelika Mlinar trenutno avstrijska evroposlanka, pravila evropskih volitev dopuščajo, da kot avstrijska državljanka lahko nastopi v državi svojih korenin, mora pa imeti v Sloveniji prijavljeno bivališče.

Mlinarjeva je med drugim spomnila, da je ob izvolitvi v avstrijski državni zbor leta 2013 zaprisegla v slovenskem jeziku in tudi pozneje vztrajala pri pozdravu v slovenščini.

Že maja lani naj bi se odločila, da ne bo več kandidirala za svojo stranko v Avstriji, ki jo je sama ustanovila, saj v njej ni imela več ustrezne podpore.

Ob tem verjame, da so volivci, ki so ji pred petimi leti dali svoj glas, ponosni na to, kako jih je predstavljala v Evropskem parlamentu, in bi ji zato ponovno namenili svoj glas. "A odločila sem se drugače. Vse svoje izkušnje, znanje in prepoznavnost zdaj ponujam Slovenkam in Slovencem in Sloveniji," je dejala.

Zanimivo je, da Angelika Mlinar tudi za avstrijske medije pred samo šestimi dnevi ni povedala, da ne bo nastopila kot »špicenkandidatka« liberalcev zaradi dogovora z SAB, pač pa zato, ker ji »njena stranka ne daje primerne podpore.«

Znano pa je, da se z Alenko Bratušek poznata že najmanj pet let in zato ni verjetno, da bi se za takšno kandidaturo odločila šele v zadnjem trenutku.

Pri tem bo Mlinarjeva še naprej ostala tudi članca stranke NEOS na Avstrijskem in celo predsednica njene strankarske akademije, imenovane »Neos Lab.«

V avstrijski stranki Neos se sicer veselijo, da bo Angelika Mlinar »nastopila kot prva kandidatka naše sestrske liberalne slovenske stranke SAB« in ji pri tem »od srca čestitajo.«

Predsednica SAB Alenka Bratušek je prepričana, da ima SAB med slovenskimi pripadnicami Alde najmočnejšo kandidatno listo, da bodo dobili vsaj enega evropskega poslanca in da bodo po volitvah še močnejša stranka.

Posredno je kritizirala tudi predsednika vlade Marjana Šarca, ko je spomnila, da se je SAB brezpogojno skušala dogovoriti za skupen nastop slovenskih liberalnih strank na volitvah, torej z LMŠ in SMC, a "vsi veste, zakaj se to ni zgodilo".

"Se je pač nekdo drug odločil, da je stopil po tej poti," je dejala ter s tem spomnila na odločitev LMŠ, ki se je februarja prva odrekla sodelovanju liberalnega trojčka.

Poslanci se v Evropskem parlamentu seveda odločajo sami in po svoji vesti in prepričanju. Kljub temu pa se zastavlja vprašanje, ali ne bo Angelika Mlinar, kljub svojim slovenskim koreninam, včasih v konfliktu interesov.

Stališča avstrijske politike je sicer ne bodo obvezovala, toda ni mogoče mimo dejstva, da bo poslanka avstrijska in ne slovenska državljanka.

V EP pa se pogosto razpravlja tudi o vprašanjih, kjer imajo poslanci posameznih držav precej različna stališča. Odnosi Slovenije in Avstrije so se v zadnjih letih prav tako velikokrat zbližali, toda obstajajo tudi pomembne razlike – avstrijski in slovenski notranji minister na primer povsem drugače gledata na vprašanje potrebnosti nadzora na notranjih mejah EU in na avstrijski južni meji.

Angelika Mlinar sicer še meni, da je potrebno ta nadzor odpraviti, toda kako bo, če se begunska situacija v prihodnje spremeni? Kako bo ravnala v primeru, če se bo na mednarodni ravni odprlo vprašanje staroavstrijske manjšine, nasledstva Slovenije v ADP ali kakšnega podobnega vprašanja?

Da celo v sami Avstriji in drugje vprašanje državljanstva in opravljanja različnih del za druge države jemljejo resno pa ne kaže samo to, da se še ni zgodilo, da bi si kakšna avstrijska (ali italijanska, hrvaška…) stranka »sposodila« svojega evroposlanca v Sloveniji, pač pa tudi avstrijski zakon o državljanstvu.

Ta dvojnega državljanstva ne pozna, razen v izjemnih primerih. Vsak, ki zaprosi za tuje državljanstvo avtomatsko izgubi avstrijsko, kdor zaprosi za službovanje v tujih oboroženih silah prav tako, enako velja za vsakega, ki »dela za tujo državo in negativno vpliva na interese ali reputacijo Republike Avstrije.«

Bodo v Avstriji delo Angelike Mlinar videli kot »delo za tujo državo«? Načeloma ne bi smeli, ker tudi ni, toda zadeva ni tako enostavna.

Povsod, kjer bodo nacionalni interesi Avstrije in Slovenije v prihodnje v nasprotju in se bodo ta nasprotja lomila tudi skozi odločanje v Evropskem parlamentu – tega pa bo v prihodnje še več, ne manj - bi bila lahko nova poslanka SAB v resnem navskrižju interesov.

Pri tem pa so tudi v Avstriji nad potezo Alenke Bratušek očitno precej zadržani. »SAB ima v analizah javnega mnenja okoli tri odstotke, za enega od osmih mandatov, ki pripadajo Sloveniji pa potrebuje bistveno več glasov,« je ocenil avstrijski Standard.

Je pa res, da je na enak način kot je ravnala stranka SAB v Sloveniji v Avstriji ravnala tudi »sestrska stranka NEOS«.

Ta stranka je namreč prva predstavila svoje kandidate za evropske volitve in na svoj seznam kandidatov prav tako uvrstila tujega državljana – in to Britanca, Petra Berrya. Vendar po poročanju avstrijskih medijev ta »nima nobene možnosti za izvolitev«, saj so ga dali na osmo mesto. Stranka pa lahko računa največ na izvolitev dveh poslancev. Dodatno bi bila njegova izvolitev lahko nemogoča tudi v primeru uspešnega »brexita.«

Tudi SAB torej dela vse tako, kot dela sestrska stranka iz Avstrije, ki ji je posodila »špicenkandidata«, z eno razliko – kar dajejo v Avstriji na zadnje mesto (tuje državljane) daje Stranka Alenke Bratušek na prvo mesto.

Kar pomeni, da se tudi v SAB držijo svetopisemskega reka: »Tako bodo zadnji prvi in prvi bodo zadnji.«

Je pa potrebno reči, da je Slovenija po osamosvojitvi vendarle napredovala, kar se dobro vidi tudi po tej kandidaturi.

Pred tridesetimi leti smo namreč v Avstrijo hodili samo po kavbojke, Milke in kavo (Minas in ALVORADO), danes pa uvažamo že politične »špicenkandidate.«