REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Lov je končan, DNK razkril eno največjih skrivnosti: Razparač ni bil Jack, a njegove žrtve niso bile prostitutke …

Lov je končan, DNK razkril eno največjih skrivnosti: Razparač ni bil Jack, a njegove žrtve niso bile prostitutke …Razparač ni več Jack, ampak Aaron

Naposled je brez sence dvoma razrešen misterij in ugotovljena identiteta razvpitega serijskega morilca, med ljudmi znanega kot Jack Razparač, poročajo londonski mediji.

Zdaj naj bi bila ta uganka, ki je več kot stoletje burila domišljijo, vendarle razvozlana.

Po 130 letih je analiza DNK zdaj dokončno razkrila, kdo je bil serijski psihopatski klavec, ki je bil v času svojega morilskega pohoda strah in trepet Londona.

Po več kot sto letih špekulacij in preiskav, je tako britanska policija dobila znanstveno potrditev prave identitete Jacka Razparača.

Daily Mail piše, da so najnovejši izsledki potrdili, da gre za Aarona Kosminskega, ki je v času zločinov živel z bratoma in sestro v Londonu, kjer je delal kot brivec.

Aaron Kosminski je bil v času svojega prvega umora star 23 let.

Aaron Kosminski je bil v času svojega prvega umora star 23 let.

Vez med brivcem in morilcem je bila najprej odkrita leta 2014, vendar so bile te ugotovitve kmalu ovržene kot neverodostojne, ker so nekateri znanstveniki in strokovnjaki podvomili v pristnost izsledkov, saj bi lahko sledi na ruti vsaj hipotetično pripadale različnim ljudem, ki so bile v fizičnem stiku z žrtvijo.

Zato izsledki takratnih raziskav niso bili objavljeni v nobeni znanstveni publikaciji.

Usodni šal in Catherine, žrtev Jacka Razparača - Aarona Kosminskega

Toda ko je bila opravljena vnovična analiza dveh vzorcev krvi, vzetih s šala ene od Razparačevih žrtev, Catherine Eddowes, se je brez sence dvoma ugotovilo, da DNK res pripada Aaronu Kosminskemu. Da ime enega od najbolj znanih serijskih morilcev v zgodovini pravzaprav ni bilo Jack, ampak Aaron, so potrdili raziskovalci na Univerzi John Moores v Liverpoolu in izsledke svoje raziskave objavili v članku o forenzični znanosti v Journal of Forensic Sciences.

Šal je bil najden ob truplu Catherine, zato se domnevalo, da je kri na šalu njena, vendar se je izkazalo, da je pripadala morilcu.

Britanski tisk je ob tem spomnil, da je za to dognanje zaslužen ljubiteljski raziskovalec življenja in dela Jacka Razparača - podjetnik Russell Edwards, ki je na dražbi leta 2007 kupil šal ene od Razparačevih žrtev, na kar je stopil v stik z znanstveniki, da bi preveril DNK.

Šal je bil sicer najden ob truplu Catherine, zato se je več kot stoletje domnevalo, da je kri na šalu njena, vendar se je izkazalo, da je pripadala morilcu.

Spomnimo, Jack Razparač (Jack the Ripper) je vzdevek angleškega serijskega morilca s konca 19. stoletja, katerega identiteta vse do zdaj ni bila potrjena. Grozljivi vzdevek si je nadel sam in izvira iz pisma, podpisanega z »Jack Razparač«, ki je v času umorov prišlo v uredništvo londonske osrednje tiskovne agencije, ki ga je poslala oseba, ki je trdila, da je morilec.

Poljski imigrant je torej zagrešil pet skrivnostnih umorov, ki so več kot stoletje parali živce preiskovalcev ter burili domišljijo pisateljev in filmarjev.

Žrtve je v Whitechaplu, revni soseski v vzhodnem Londonu od avgusta do novembra 1888 brutalno pokončal frizer Aaron Kosminski, ki mu pripisujejo krivdo za še najmanj dva oziroma celo trinajst podobnih brutalnih umorov.

Vsem zločinom tiste jeseni je bilo skupno, da so bile žrtve ženske, večinoma naj bi šlo za prostitutke, in da so bile umorjene na podoben način: njihova grla in trebuhi so bili razparani, odstranjeni pa so bili tudi notranji organi. Podobnost v metodi je nakazovala, da gre pri vseh umorih za istega storilca, ki se ga je med ljudmi zaradi njegovih postopkov kmalu prijel vzdevek Jack Razparač.

Britanski tisk je nedavno poročal, da je bila zgodovina krivična do njegovih žrtev, ker jih je označila za prostitutke. Novo različico dogodkov ponujajo zgodovinarji v knjigi, ki je izšla v Združenem kraljestvu februarja letos. Žrtve Razparača niso bile prostitutke, ugotavljajo zgodovinarji, ki opozarjajo, da so seksistični viktorijanski policisti nepošteno označili revne brezdomke iz delavskega razreda ...

Med osumljenimi se je znašel celo princ Albert Viktor, vnuk kraljice Viktorije.

Kosminski se je sicer tudi v mesecih, ko so policisti v britanski prestolnici mrzlično iskali storilca in le nemočno spremljali krvavo dogajanje na ulicah Londona, znašel na seznamu šestih osumljencev, toda trdnih dokazov proti njemu niso imeli, razen, da je živel v bližini kraja, kjer je policija našla Razparačevo tretjo žrtev, Elizabeth Stride. Med osumljenimi so se tako znašli brivec, čevljar, kirurg, slikar Walter Sickert, bivši premier William Gladstone in celo princ Albert Viktor, vnuk kraljice Viktorije.

Teorije zarote so se samo vrstile, ena od najbolj bizarnih pa je bilo ugibanje, da je nesrečne ženske zmasakrirala žena uglednega zdravnika, ki je tako maščevala moževo prešuštvo in svojo neplodnost.

Osumljeni za srhljive umore, desno: Aaron Kosminski

Konec ugibanj je naredila znanost, ki je dala zanesljiv odgovor na vprašanje o identiteti morilca, pot do rešitve pa je omogočil premožen poslovnež, ki je na nenavadni dražbi kupil šal ene od žrtev s sledmi krvi.

Žrtve Razparača niso bile prostitutke, so ugotovili zgodovinarji, ki opozarjajo, da so seksistični viktorijanski policisti nepošteno označili revne brezdomke iz delavskega razreda.

Catherini Eddowes je poljski frizer namreč prerezal vrat, potem pa ji dolgo in globoko zarezal v trebušno votlino ter odstranil maternico in levo ledvico; na steni pred hiško, v kateri je živela, so odkrili napis Judinja, zaradi česar so se policisti zbali antisemitskih protestov in sklenili krvave sledi čim prej prikriti.

Tako so odstranili tudi Catherinin predpasnik in najbrž tudi modro-rjav šal, za katerim se je za več desetletij izgubila sled. Vse do 2007., ko je skrivnostni šal na dražbi kupil Edwards, ki je ob modnem dodatku s krvavimi madeži prejel tudi pismo prejšnjega lastnika, ki je zatrjeval, da je sam potomec policijskega narednika Amosa Simpsona, ki se je med prvimi znašel na kraju grozljivega zločina in šal obdržal, da bi ga podaril ženi, ki je bila šivilja.

K sreči šal po zločinu ni bil opran, zato so krvavi madeži ostali nedotaknjeni nadaljnjih 130 let, da bi ponudil odgovor na večno vprašanje - kdo je bil Jack Razparač?

»Vedel sem, da bom moral odšteti kar veliko denarja zanj, a hotel sem ga imeti. Želel sem dokazati, da je pristen, da je resnično pripadal Catherine, kot se je govorilo. Še v sanjah pa si nisem mislil, da bo ta kos tkanine tako usoden, da bo ta ruta razrešila največjo krvavo skrivnost v zgodovini,« se prelomnega dne spominja Edwards, ki je tudi sam vrsto let proučeval dejanja Jacka Razparača, študije umorov so postale njegov konjiček, dokopal pa se je tudi do izvirne policijske dokumentacije in zbral zajetno število knjig, ki so nastale v desetletjih po strašljivem dogajanju na londonskih ulicah …

Zakaj pa je bil prav ta šal tako pomemben?

Dr. Jari Louhelainen z liverpoolske univerze in Russell Edwards

Edwards je sklepal tako: šal je bil videti izjemno dragocen, predrag, da bi si ga lahko privoščila revna Catherine, zato je ugibal, da je Razparač s seboj prinesel tkanino na kraj zločina in ga tam pustil policistom kot namig, kdaj bo udaril znova.

Aaron je umrl leta 1919 v norišnici.

Možje postave so morebitni ključ do rešitve, ki bi morda obvaroval ubogo Mary Jane Kelly pred klavrnim koncem, malomarno zavrgli in Razparač je mirno nadaljeval krvavi pohod in zadnjo žrtev zmasakriral kot še nobene prej.

Policijska dokumentacija je pokazala še, da so Kosminskega, Juda, ki je s Poljske skupaj z družino zbežal pred ruskim pogromom v začetku 80. let 19. stoletja na Otok, že v času umorov uvrstili med tri najverjetnejše osumljence, toda razen nekaj pričevanj niso imeli drugega dokaza.

Sklenili so, da 23-letni frizer trpi za hudo duševno boleznijo, preganjala naj bi ga paranoidna shizofrenija, hkrati pa je imel tudi prisluhe, sovražil je ženske in redno in javno je masturbiral – to so bili odločilni razlogi, da so ga oblasti zaprle v ustanovo za neozdravljivo bolne in nevarne za okolico, kjer je zaradi gangrene tudi umrl leta 1919 v 54. letu starosti.

Edwardsu se je v nenavadni preiskavi zelo kmalu pridružil biokemik, strokovnjak za genetiko dr. Jari Louhelainen z liverpoolske univerze, ki je v prostem času in za zajeten honorar analiziral šal. S posebno infrardečo kamero je kmalu ugotovil, da so temni madeži sledi arterijske krvi, ki je v curkih padala na šal – kar se je povsem ujemalo s tragičnim koncem, ki je doletel Catherine.

Edwardsa prvi neuspehi leta 2014 niso odvrnili od cilja, ki si ga je zastavil že pred 20 leti: Jacku Razparaču sneti masko.

Analiza z ultravijoličnimi žarki je pokazala še, da so na šalu tudi sledi semenske tekočine. Vse to je potrjevalo tezo, da je prav Kosminski resnični morilec, ki je dosegal spolno zadovoljitev, medtem ko je žrtvam rezal vratove in jim odstranjeval organe.

Znanstveniki so torej z vrhunsko tehnologijo vzorce, ki so bili za običajne metode občutno prestari in prešibki, odvzeli s posebnim postopkom vakuumiranja, iz sledi pa potem izluščili mitohondrijski DNK, ki se prenaša po ženski strani in ki lahko preživi tudi dolga leta.

Aaronovo pismo iz pekla (levo) in razvpiti šal (desno)

Sedaj 53-letnega Edwardsa prvi neuspehi leta 2014 niso odvrnili od cilja, ki si ga je zastavil že pred 20 leti: Jacku Razparaču sneti masko.

Skrivnost o identiteti in motivih srhljivega morilca so raziskovali številni kriminologi, dogodki povezani z Jackom Razparačem pa so navdihnili številne avtorje, da o njem pišejo knjige in snemajo nadaljevanke ter filme … Leta 2006 so Jacka Razparača bralci BBC History magazine imenovali za 'najslabšega Britanca vseh časov'.

Zato se je kmalu podal v »lov« za zanamci umorjene Catherine in je tako izsledil njeno praprapravnukinjo, Karen Miller, ki je odstopila svoj DNK za raziskavo.

Vzorec se je ujemal in postal ključni dokaz, da je bil šal resnično na kraju zločina in zato je to uradno edini materialni ter znanstveni dokaz brutalnega primera. Kosminskijev DNK pa so pod pretvezo uspeli pridobiti od potomke morilčeve sestre Matilde, ki so jo prepričali, da je dala bris ustne sline.

Primerjava vzorcev je pokazala, da se med stotino vzorcev DNK osumljencev za krute umore najdeni popolnoma ujemajo z vzorci Kosminskega.

Dvanajst let po nakupu umazanega šala s popotnico grozljivega zločina, je Edwardsova detektivska žilica ob pomoči sodobne tehnologije liverpoolskih znanstvenikov ponudila odgovor na večno uganko in Jacku Razparaču vrnila pravo ime: Aaron Kosminski.

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek