četrtek, 05. december 2024 leto 29 / št. 340
Kruta resnica o britanskem brexitu – država se je "zapleskala v vogal in si na spodnje hlače zavezala bombo"
Predsednica vlade Theresa May je kabinetu povedala, da ni prepričana, da ima dovolj veliko podporo poslancev, s katero bi lahko odobrila izstopni dogovor, in napovedala, da bo parlamentu sledil poraz, ki bo prisilil Združeno kraljestvo, da ohrani tesnejše vezi z Evropsko unijo, poroča Bloomberg.
Pogovori v Bruslju, namenjeni izboljšanju dogovora z EU in sprejemanja le-tega v Združenem kraljestvu v torek, kot je bilo pričakovati, niso prinesli ničesar, pogajanja pa bi se lahko nadaljevala tudi čez vikend.
Pričakuje se, da bo v naslednjih dneh Mayeva ponovno odšla v Bruselj, da bi poskusila dokončati stvari. To zbuja možnost, da bi predsednica vlade predstavila nov sporazum šele v ponedeljek, tik pred zakonodajalci, ki bodo o njem glasovali v torek, 12. marca.
Parlament se mora izogibati »trdemu« brexitu, da bi zaščitil industrijo in zato, da brexit ne bo nesorazmerno prizadel šibkejših regij Združenega kraljestva. Toda, ne glede na to, kar se bo zgodilo z brexitom, mora Združeno kraljestvo razviti bolj regionalno industrijsko strategijo, ki bo prinesla boljša delovna mesta in produktivnost v državo kot celoto.
Gospodarstvo Združenega kraljestva je bolj odvisno od tujih naložb kot katera koli druga država G7. Naložbe v Združeno kraljestvo so vodile povpraševanje po kvalificiranih delovnih mestih, kot so tehniki, inženirji in strokovnjaki za IT. Podjetja v Združenem kraljestvu, ki so bila v tuji lasti in so prejela naložbe iz čezmorskih držav, so leta 2016 zaposlovala štiri milijone ljudi – približno 17 odstotkov vseh zaposlenih v Združenem kraljestvu. Polovica je bila zaposlena v podjetjih v lasti EU.
Pomembno je opozoriti, da bi lahko zapuščanje enotnega trga ogrozilo kakovostna delovna mesta, kar bi več delavcev iz Združenega kraljestva sililo v »slaba delovna mesta«.
Zapuščanje enotnega trga bi evropskim podjetjem otežilo vlaganje v gospodarstvo Združenega kraljestva, kar bi ogrozilo skoraj 20 odstotkov sedanjih delovnih mest – vključno z mnogimi sorazmerno »dobrimi delovnimi mesti« Združenega kraljestva, ki zahtevajo usposabljanje, so višje plačana in ponujajo pogodbe za nedoločen čas.
Obstaja tudi nevarnost, da bo brexit nesorazmerno prizadel šibkejše regije Združenega kraljestva, kar je povezano z drugimi raziskavami regionalnega vpliva brexita.
Brez dogovora bi brexit gospodarstvo Združenega kraljestva potopil v recesijo - OECD
»Če brexit ne bo podprt, bo gospodarstvo Združenega kraljestva potopil v recesijo in letna rast bo letos, prvič po finančni krizi, zdrsnila pod 1 odstotek,« opozarja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Strm padec naložb v preteklem letu s strani podjetij iz Združenega kraljestva je pahnil gospodarstvo v šibek položaj, nemogoč, da bi izboljšal slabe stopnje produktivnosti in omogočal rast plač.
Podjetje, ki svetuje 34 najbogatejšim državam na svetu, je dejalo, da bo tudi z nemotenim brexitom gospodarstvo Združenega kraljestva padlo z 1,4 odstotka leta 2018, na 0,8 odstotno rasti v letu 2019, saj je negotovost zaradi brexita in trgovinska vojna Donalda Trumpa s Kitajsko škodila gospodarskim možnostim.
Novembra je bila sicer za letošnje leto napovedana 1,4-odstotna rast za Združeno kraljestvo.
Ekonomski pregled prihaja kot niz velikih proizvodnih podjetij, ki so jasno povedala, da je njihova prihodnost v Združenem kraljestvu v dvomih, če vlada ne bi uspela zagotoviti ureditve prehoda, ki bi jim omogočila prosto trgovanje znotraj carinske unije z EU.
Toyotin evropski šef Johan van Zyl je dejal, da ne more obljubiti, da bodo delovna mesta britanskih delavcev varna, dokler ne bo odločeno o izidu brexita.
Medtem je član upravnega odbora koncerna BMW Peter Schwarzenbauer, ki nadzira blagovne znamke Mini in Rolls-Royce, dejal, da bo podjetje prisiljeno prenehati izdelovati Mini v svoji tovarni Cowley blizu Oxforda.
Glavna ekonomistka OECD Laurence Boone je dejala, da je Združeno kraljestvo zamudilo 0,7 odstotno rast v primerjavi s prejšnjimi projekcijami OECD in 1,7 odstotno rast v primerjavi z ZDA, Francijo in Nemčijo.
"Za Združeno kraljestvo ni boljšega trgovinskega sporazuma kot enotni trg EU. Vsak korak nazaj od tega dogovora otežuje položaj zasebnega sektorja," je še dejala.
Kot večina mednarodnih agencij, je OECD opozoril, da bo odhod iz EU škodil tujim naložbam v Združeno kraljestvo in zmanjšal potencialno gospodarsko rast.
Nezmožnost sklenitve dogovora in prehodnega obdobja bi lahko potopila gospodarstvo v recesijo, ki bi bila še močnejša, saj bi pomanjkanje ustrezne mejne infrastrukture in izguba dostopa do trgovinskih sporazumov EU s tretjimi državami povzročilo resna ozka grla v integriranih čezmejnih omrežjih oskrbovalne verige.
»Stroški bi se povečali tudi, če bi to povzročilo nadaljnje upadanje zaupanja v poslovne in finančne trge ter motnje na finančnih trgih. V takšnem scenariju bi verjetna kratkoročna recesija v Združenem kraljestvu povzročila znatne negativne učinke na gospodarsko rast v drugih državah,“ je še navedeno v poročilu.
Največje zmanjšanje rasti na bi bilo v evroobmočju in v Aziji. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi naj bi po pričakovanjih v četrtek znižal napovedi gospodarske rasti za evroobmočje.
Decembra je ECB napovedala rast v višini 1,7 odstotka v letih 2019–2020 in 1,5 odstotka leta 2021. Analitiki menijo, da so bile te napovedi optimistične in se bodo verjetno približale napovedim Evropske komisije za 1,3 odstotka in 1,6 odstotka v letih 2019 in 2020.
Eden glavnih vzvodov za svetovno rast v zadnjem letu je bila serija povečanj Trumpovih carin za kitajski izvoz v ZDA. Bela hiša je s carinskimi tarifami za avtomobile, proizvedene v Evropi, ki so izvažani v ZDA in Indijo prav tako ogrozila EU.
Svetovna trgovina je lani zdrsnila in spet bi lahko, če bi se pojavile protekcionistične ovire, je zapisano v poročilu.
Tudi »mehkejši« brexit bi lahko zmanjšal vstopne naložbe v Združeno kraljestvo s carinskimi zamudami in depreciacijo valute.
Vsak poskus, da bi bil trg dela v Združenem kraljestvu bolj prilagodljiv, da ostane stroškovno konkurenčen po brexitu, bo imel omejeno vrednost, saj je Združeno kraljestvo že eno od najbolj prilagodljivih v razvitem svetu.
Nadaljnja deregulacija bi lahko privedla do »dirke proti dnu«, kjer se bodo, da bi se prihranili stroški, zniževali standardi.
Regije se bodo morale osredotočiti na kakovost delovnih mest in ne samo na število ustvarjenih delovnih mest. Opozoriti je treba, da med ustvarjanjem delovnih mest in kakovostjo delovnih mest ni kompromisa. V tem smislu je združljivih več in boljših delovnih mest.
Dve globoki resnici o brexitu, ki ju še vedno zanikajo ali ignorirajo številni poslanci iz vseh delov političnega spektra
Prvič, sporazum Good Friday (GFA) iz leta 1998 je vse spremenil. Ta je posebej omenil Britanijo in Irsko kot »partnerja v Evropski uniji«.
Ključno pa je, da se je vlada Združenega kraljestva zavezala, da bo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah vključila v zakonodajo, in je zato omogočila prebivalcem Severne Irske, da izkoristijo prednosti evropskega sodišča za človekove pravice.
Pred tem je Združeno kraljestvo lahko razveljavilo Zakon o Evropskih skupnostih iz leta 1972 oziroma storilo, kar je želelo.
Drugič, veliko število tistih, ki so glasovali na referendumu, ni vedelo nič o prvi resnici.
To ni zato, ker so slabo izobraženi ali gluhi, niti zato, ker niso bili pozorni na to, kar je bilo rečeno.
Z majhno peščico vrednih izjem niti tisk niti poslanci, ne ostali, niso omenili sporazuma GFA. Še manj pa je kdo stremel k dejstvu, da prav zaradi tega sporazuma brexit vsebuje možnosti za uničenje unije Velike Britanije in Severne Irske.
Obstajata še dve resnici o brexitu, ki sta zdaj priznani, vsaj v parlamentu. Prvič, zdaj se je izkazalo, da bo odpoved brez dogovora gospodarska in politična katastrofa.
Drugič, dogovor Mayeve, v obliki sporazuma o umiku in varovalki, je edini dogovor, ki je trenutno dogovorjen z EU. Vendar ta nima večine v parlamentu. Končni rezultat je demokratična kriza: parlament izjavlja, da je zavezan brexitu, vendar .vsaj dokler je Mayeva premierka, se ta ne more izvesti.
"Država se je zapleskala v vogal, si na spodnje hlače zavezala bombo, ki jo je oblikovala suverenost in na glavo postavila pištolo, ki je bila označena z »brez dogovora«. In vendar, tako kot brexit predstavlja eksistencialno krizo brez primere, bi lahko služila koristnemu namenu."
Glavni med temi težavami je zlomljen sistem glasovanja v preteklosti, ki spodbuja konfliktno politično ozračje, medtem ko je na milijone glasov v bistvu ničvredno. Posledica tega je, da so številni sedeži na splošnih volitvah izpuščeni, manjše stranke izven Škotske, Walesa in Severne Irske pa so ugotovile, da je skoraj nemogoče prebiti železno steno, kar je vsaj v Angliji dvostranska avtokracija.
Ker vlada od krize do krize prelaga odgovornost na druge, je bila velika laž, da je Velika Britanija nekako prevelika za Evropo in da nas 'potrebujejo več kot mi potrebujemo njih', izpostavljena kot zanikrna pravljica.
Britanci, ki so bili dolgo prepričani, da nas EU zadržuje, da ne bi izpolnili vseh naših potencialov, so zdaj deležni dnevne doze ostre realnosti.
Če bomo 29. marca katastrofalno propadli, bo naš politični razred, ki ga vodi brexit, soočen s še večjo težavo: ko ne bomo več prepleteni s sosedami, kdo bo kriv za čakalne liste NHS, stanovanjsko krizo, čakalne vrste na avtocestah, za tuje zločince in ravne banane?
Torej, da, brexit je bil groteskni akt samooskrbe. To je povzročilo nepopisno škodo našemu mednarodnemu ugledu in nepopustljivo postavilo pod vprašaj prihodnjo blaginjo našega naroda. Velika Britanija zdaj stoji na nevarni ulici, na cesti, s katere se mnogi upajo, da se lahko še vrne.
Mogoče, samo mogoče, vsa ta norost ne bo popolnoma zaman. Prej ali slej bo brexit požrl svoje otroke in ko bo to mogoče, bomo morda dobili revolucijo, ki jo dejansko potrebujemo,« je zanimivo zapisal znani londonski pisatelj in dramatik Otto English (Andrew Scott).