REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Predstavljen predlog Resolucije o strategiji nacionalne varnosti, dokončnih rešitev še ni

Predstavljen predlog Resolucije o strategiji nacionalne varnosti, dokončnih rešitev še niResolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, vir: Insajder.com

V prostorih ljubljanske FDV je potekala predstavitev in strokovna javna razprava o predlogu Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki ga v celoti objavljamo na koncu.

Predlog resolucije je vlada Marjana Šarca sprejela na seji 14. januarja in ga nato poslala v nadaljnjo obravnavo. Predloge oz. komentarje na predlog resolucije lahko oddate tudi preko spleta vse do 22. februarja. 

Maja Garb je resolucija označila za »dokument strateškega pomena za našo varnost, našo politiko, našo državo.«

Razpravo na FDV je vodila predavateljica obramboslovja Maja Garb, ki je resolucija označila za »dokument strateškega pomena za našo varnost, našo politiko, našo državo.« Zbrane je uvodno pozdravil prodekan fakultete Iztok Prezelj, prav tako predavatelj obramboslovja. 

Tudi on je resolucijo opredelil za »krovni, ključni dokument na področju nacionalne varnosti«, zaradi česar je FDV »pravi prostor za kritično razpravo o predloženem dokumentu, kjer se lahko odkrito pogovorimo, kaj je v dokumentu dobro, kaj je v dokumentu slabo«. Opomnil je tudi, da so predhodno predstavniki javnosti predlog resolucije že kritizirali, pri čemer so nedavni dokumenti pokazali potrebo po reformi sistema; izpostavil je primer Šiško. 

Migracije in hibridne grožnje

Predstavitev samega predloga resolucije so nato opravili nekateri člani delovne skupine, ki je sestavila dotični predlog. Prvi je spregovoril Klemen Grošelj, državni sekretar na obrambnem ministrstvu. Sprva je dejal, da je to prva javna predstavitev predloga, zaradi česar so hoteli predlog sprva predstaviti strokovni javnosti, čemur bo naslednji teden sledila predstavitev še preostali javnosti v državnem svetu. 

Sedaj veljavna resolucija je bila sprejeta leta 2010 in v tem času so se zgodili številni dogodki, zaradi česar se je pojavila »neka potreba po prenovi dokumenta«. Delovna skupina se je odločila, da predlog resolucije ne bodo napisali na novo, ampak bodo prenovili obstoječo resolucijo. 

Klemen Grošelj
Klemen Grošelj | vir: Insajder.com

Med ključne spremembe oz. dopolnitve je Grošelj uvrstil prenovitev pomena geopolitičnega in geostrateškega položaja Slovenije ter njeno mednarodno varnostno okolje. Slovenija kot stičišče zahodne, srednje, jugovzhodne Evrope in Sredozemlja predstavlja tudi prostor, kjer »se križajo geopolitični interesi« in je tako »predmet različnih politično-vojaških ocen in načrtov«. 

V poglavju o virih ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti so opustili dosedanjo delitev na nacionalne, regionalne in globalne grožnje, saj »je težko določiti jasno razmejitev med globalnimi in zgolj nacionalnimi grožnjami«.  

Prav tako so dopolnili podpoglavje glede mednarodnega varnostnega okolja Slovenije, ki se odražajo predvsem po dogodkih po letu 2014, pojavu novih oblik ogroženosti, ter rivalstvu med regionalni in mednarodnimi silami. V poglavju o virih ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti so opustili dosedanjo delitev na nacionalne, regionalne in globalne grožnje, saj kot so zapisali v predlogu, »je težko določiti jasno razmejitev med globalnimi in zgolj nacionalnimi grožnjami«.  

Dodali so novo kategorijo varnostnih groženj in sicer hibridne grožnje, ki so jih opredelili kot »implikacije že obstoječih subverznih oblik, katerih hitrost, obseg in pogostost pojavljanja, se je s pomočjo sodobnih tehnologij okrepila.« Te grožnje so »večdimenzionalne, izredno horizontalno razpršene in zajemajo predvsem politično-diplomatski, informacijski, vojaški, gospodarski, finančni, obveščevalni, pravni vidik, pri čemer je vsak hibridni scenarij lahko drugačen, zato morajo biti temu prilagojeni tudi odzivi.« Hkrati pa so preoblikovali dosedanje varnostne grožnje, kot so informacijsko-kibernetske grožnje, obveščevalna dejavnost tujih akterjev, terorizem in nasilni ekstremizem ter hude in organizirane oblike kriminala.

Z nezakonitimi migracijami pa sta povezani še dve drugi varnostni grožnji in sicer organizirani kriminal ter terorizem. 

Dodali so še podpoglavje o nezakonitih migracijah, pri čemer so zapisali, da je slovenski del schengenske meje deležen nenehnega pritiska nezakonitih migracij. Pri tem so še izpostavili, da velika večina migrantov, ki v Sloveniji zaprosi za azil, nato Slovenijo zapusti in za azil zaprosi še drugje, kar so označili za sistematično zlorabo sistema mednarodne zaščite. Z nezakonitimi migracijami pa sta povezani še dve drugi varnostni grožnji in sicer organizirani kriminal ter terorizem. 

Med novimi oblikami groženj so dodali še podnebne spremembe. Med nove politike odzivanja Slovenije na omenjene vire ogrožanja so dodali migracijsko politiko ter odzivanja na hibridne grožnje, medtem ko so nekatere predhodne politike ustrezno spremenili glede na sedanje okoliščine. Pri odzivu na hibridne grožnje tako predlog resolucije določa vzpostavitev osrednjega organa za spremljanje in koordinacijo odzivanja na hibridne grožnje na celovitem, medsektorskem in nadresorskim nivoju. Prav tako predlog določa vzpostavitev nacionalnega organa za informacijsko kibernetsko področje. 

Na področju odzivanja na področju boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu so tako zapisali potrebo o sprejetju nacionalne strategije izključno za to področje ter na podlagi tega oblikovanje akcijskega načrta. V sklopu protiterorističnega delovanja predlog resolucije predvideva še okrepitev pooblastil Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, ki bi lahko po novem delovala tudi v Sloveniji in ne kot sedaj samo v tujini oz. na ozemlju Slovenije, ko so ugotovljeni stiki s tujino. Hkrati pa bi ustanovili še en strokovno-nadzorni organ, ki bi »zagotavljal ustrezen nadzor nad izvajanjem pooblastil obveščevalno-varnostne skupnosti na področju varovanja ustavne ureditve,« so še zapisali v predlogu. 

Glede sistema nacionalne varnosti so osvežili opredelitev obrambnega sistema, ki bi ga po novem sestavljala »vojaška obramba in civilna obramba«. Vojaško obrambo izvaja Slovenska vojska, medtem ko je civilna obramba v predlogu opredeljena kot »celota ukrepov in dejavnosti, civilnih zmogljivosti, s katerimi podpira in dopolnjuje vojaško obrambo države, zagotavlja delovanje oblasti in izvaja podporo zavezniškim silam ter prispeva k odpornosti in civilni pripravljenosti Republike Slovenije ter preskrbi, zaščiti in preživetju prebivalstva od mirnodobnih kriz do vojne. V obrambni sistem se z izvajanjem dejavnosti, ki prispevajo k obrambi države, vključujejo tudi organi lokalnih skupnosti, državljani ter civilno družbene organizacije, katerih dejavnosti so posebnega pomena za obrambo.« Dalje so posebej opredelili obveščevalno-varnostno skupnost, ki jo »sestavljajo subjekti, ki se v skladu z zakonsko pooblastili ukvarjajo z obveščevalno-varnostnimi nalogami.« 

Na koncu je Grošelj še dejal, da bo za predlagane spremembe potreben »družbeni in politični konsenz«, zato je poudaril pomen široke, strokovne in politične razprave, ki bo vodila ne le v sprejetje resolucije, ampak predvsem zakonodaje, na podlagi katere bo sistem nacionalne varnosti (na podlagi resolucije) dejansko zaživel. 

Zahodni Balkan »prinaša neko ogroženost«

Predstavitev predloga je prevzel Sandi Čurin, državni sekretar na notranjem ministrstvu.  Poudaril je štiri področja, na katerem so na notranjemu ministrstvu pomembneje prispevali pri oblikovanju predloga in sicer: terorizem in nasilni ekstremizem, hude in organizirane oblike kriminala, nezakonite migracije ter javni red in mir. 

Sandi Čurin
Sandi Čurin | vir: Insajder.com

Terorizem in nasilni ekstremizem sta po njegovem mnenju ene najpomembnejših oblik varnostnih groženj, pri čemer se v zadnjih letih sama oblika, dinamika in razširjenost precej spreminja. Pri tem je potrebno upoštevati še druge dejavnike, kot so socialni, ekonomski, etnični, verski, …, ki vplivajo na oblikovanje in razvoj situacij, ki vodijo v terorizem in nasilni ekstremizem, v kar je vpleteno »relativno manjše število civilne družbe«. 

Zaradi različnih dejavnikov sta terorizem in nasilni ekstremizem prisotna »tudi v našem okolju, v zahodni civilizaciji«, in je vse pogostejša oblika grožnje. Izpostavil je tudi, da se vse bolj terorizem povezuje, prepleta s preostalimi varnostnimi grožnjami, kot je »organizirana kriminaliteta, trgovina z ljudmi, nezakonite migracije« oz. vsemi kriminalnimi dejavnostmi, ki prinašajo dobiček za financiranje terorizma. 

Pri vprašanju terorizma se je navezal tudi na izražanje stališč, mnenj, »ki so lahko legitimna, a predstavljajo grožnjo za ustavno ureditev Republike Slovenije«. 

Pri vprašanju terorizma se je navezal tudi na izražanje stališč, mnenj, »ki so lahko legitimna, a predstavljajo grožnjo za ustavno ureditev Republike Slovenije«. 

Drugo področje, kjer je imel MNZ vlogo, so hude in organizirane oblike kriminala, »ki ogrožajo nacionalno varnost in v prvi vrsti povzročajo škodo žrtvam in posledično celotni družbi«. Pri organiziranemu kriminalu ima ta velikokrat čezmejni vidik, čezmejno aktivnost, kar je še posebej vidno pri trgovini z mamili, človeškim blagom, orožjem, kot tudi nezakonitih migracijah, nezakonitem trgovanju z odpadki, korupciji, davčnim utajam pri luksuznih izdelkih, itd. Čurin je še izpostavil, da se organizirani kriminal »prilagaja trendom in potrebam na tržišču in v sodobni družbi z namenom ustvarjanja nezakonitega dobička«. 

Varnostni organi se pri preiskavi kriminalni dejanj soočajo tudi z vse bolj naprednimi tehnološkimi napravami, saj kriminalci uporabljajo šifrirane, elektronske komunikacijske naprave oz. orodja, kot tudi »temačni splet« (t. i. dark net). 

»Zahodni Balkan je iz vidika Republike Slovenije seveda tisto žarišče oz. tista regija, ki nekako prinaša neko ogroženost ali kjer se akumulirajo neke potencialne grožnje in lahko vplivajo na Slovenijo,« je poudaril državni sekretar. Izpostavil je še pomen tranzitnosti v regiji, pri čemer kriminalne združbe vstopajo na področje Zahodne Evrope. 

Mednarodni vidik hudega in organiziranega kriminala narekuje vse večjo mednarodno sodelovanje, kot tudi upoštevanje mednarodne zakonodaje na tem področju. Poleg tega se znotraj policije dogajajo premiki na področju operativnih zmogljivosti in izvajanja kriminalistično-obveščevalne dejavnosti ter prikritih preiskovalnih ukrepov, saj lahko le tako kljubujejo »novim, novejšim izzivom na področju organiziranega kriminala«. Izpostavil je še potrebo po spremembi notranje ureditve, ki bi dale ustrezno orodje za boj proti organiziranemu kriminalu.

Tretje področje so nezakonite migracije. Med tem ko je bila Slovenija v letih 2015-16 deležna množičnih migracij, se je pozneje število migrantov zmanjšalo, a je pritisk »še vedno konstanten«. Sedaj se vse bolj prepoznavajo »pojavne oblike organiziranega tihotapljenja migrantov«. Pri tem je potrebno upoštevati tudi spremenljivo, nepredvidljivo naravo migracij, še posebej glede vremenskih pogojev oz. letnih časov. 

Vlada je tako novembra imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo celovite obravnave migracijske problematike, pri čemer so se pri oblikovanju predloga resolucije naslanjali tudi na izsledke te delovne skupine. Hkrati se pripravlja posebna resolucija glede migracij, ki bo zajela ne samo nezakonite migracije, ampak tudi zakonite, pozitivne migracije. Vprašanje migracij je v Sloveniji pomembno tudi zaradi varovanja schengenske meje kot tudi v sklopu evropske migracijske politike. 

Četrti segment, kjer je MNZ aktivno sodeloval, je ogrožanje javne varnost, pri čemer gre predvsem za povečanje napadov na premoženje ali osebe, gospodarsko kriminaliteto, korupcijo, finančne prevare, ponarejanje listin, denarja in blaga, itd., kibernetsko in okoljsko kriminaliteto, kot tudi množične kršitve javnega reda in miru. »Ti pojavi, ki sicer imajo vpliv splošnega zaostrovanja političnih in socialnih razmer po svetu, imajo tudi neko indikacijo na morebitno nezaupanje v učinkovitost delovanja institucij nacionalnega-varnostnega sistema in države na sploh,« je dejal Čurin. 

Zaradi tega je potrebno pravočasno in pravilno odzivanje na vseh ravneh, tako na ravni policije, pravosodja, redarstva, kot tudi okrepitev sodelovanja z regionalnimi in mednarodnimi organizacijami ter prenos dobrih praks. Preventivno dejavnost pa bo potrebno okrepiti tudi s sodelovanjem ministrstva za šolstvo in izobraževanje na področju izobraževanja otrok in mladine. 

Dva tisoč incidentov na leto

Kot zadnja izmed oblikovalcev predloga je nastopila v. d. direktorice vladnega urada za varovanje tajnih podatkov Nataša Dolenc, ki pokriva tudi področje informativno-kibernetičnih groženj. 

Predlog obravnava spremenjene grožnje s področja informatike in kibernetike, ki zajema »vse segmente delovanja družbe; javna, zasebna sfera, kritična infrastruktura in delovanje države kot celote«.  

Slednjo je izrazito usmerjeno mednarodno in je zaradi oblik groženj asimetrično. Medtem ko so bile te oblike groženj že zajete v sedanji resoluciji, so to področje v predlogu posodobili glede na spremenjene grožnje s področja informatike in kibernetike, ki zajema »vse segmente delovanja družbe; javna, zasebna sfera, kritična infrastruktura in delovanje države kot celote«. 

Suverenost na kibernetskem prostoru je tudi pomemben vidik nacionalne varnosti Slovenije in je tako »politična nuja, politična realnost«. Že sedaj je družba odvisna od digitalne povezanosti, pri čemer se bo ta odvisnost še povečevala, tako glede koristi kot tveganj. Na svetovni ravni se ocenjuje, da vsako leto se izgubi okoli 400 milijonov evrov zaradi spletnih prevar ali napadov, pri čemer skokovito raste obseg in število takih kriminalnih dejanj. Hkrati pa odziv ostaja zelo dolg, okoli 190 dni, zato tu govorijo predvsem o odzivih na posledice, saj je »zmožnost preprečevanja oz. pravočasnega odzivanja zelo otežena«.

Nataša Dolenc
Nataša Dolenc | vir: Insajder.com

Predstavila je primer kibernetičnega napada na britanski zdravstveni sistem NHS iz leta 2017, ko je bilo vključenih 400.000 računalnikov iz 150 držav, pri čemer je nastala škoda v višini štirih milijard dolarjev. Poudarila je, da tak primer kažejo, da so vložki držav v kibernetsko zaščito oz. preprečevanje upravičeni in nujni glede na možnost obsega škode. Tako delovanje pa ne zahteva tako mednarodno sodelovanje, ampak tudi spremembe glede zakonodaje, ki so dotika kibernetskega prostora, kot tudi izobraževanja, osveščanja javnosti in odgovornosti. 

Na področju kibernetske varnosti v Sloveniji je tako predvsem pomembna sistemska ureditev tega področja, kot tudi prenos direktive EU na tem področju. V Sloveniji vsako leto zaznavajo okoli 2.000 kibernetskih incidentov, pri čemer slednji ne ogrožajo nacionalne varnosti, ampak preko goljufij, prevar prizadenejo navadne državljane. 

Predlog resolucije tako predstavlja vidik upravljanja kibernetske varnosti na strateški ravni, z nadaljnjo uredbo preko sistemskih, zakonskih aktov. Novoustanovljeni nacionalni organ naj bi tako prevzel koordinacijsko vlogo med deležniki na tem področju, bil hkrati enotna točka za mednarodno sodelovanje ter bil podpora strateškega odločanja glede ovrednotenja groženj. 

Ne glede na vse ukrepe, ki jih lahko uvajamo na tem področju, pa je Dolenc zaključila, da je na koncu oz. začetku vse odvisno od posameznika.

Naslednjič o odzivih strokovne javnosti na predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti.

R E S O L U C I J O o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-__)

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: resolucija) je temeljni razvojno-usmerjevalni dokument na področju nacionalne varnosti. Zato se z resolucijo opredeljujejo nacionalni interesi in nacionalnovarnostni cilji Republike Slovenije, viri ogrožanja varnosti in varnostna tveganja države, analizira varnostno okolje, določa izhodišča politike odzivanja Republike Slovenije na posamezne varnostne grožnje in tveganja ter določa najširše sistemsko-organizacijske rešitve celovitega delovanja države pri zagotavljanju nacionalne varnosti. Zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije temelji na Ustavi Republike Slovenije, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter demokracije in načel pravne države. Pri tem se upoštevajo sprejeti nacionalni razvojni dokumenti, zakoni in podzakonski akti in spoštujejo načela mednarodnega prava ter pravice in obveznosti Republike Slovenije, prevzete z mednarodnimi pogodbami.

Resolucija predstavlja podlago za pripravo in dopolnjevanje posebnih strateških in drugih razvojnih ter doktrinarnih dokumentov na področju nacionalne varnosti in za normativno, organizacijsko ter vsebinsko urejanje vprašanj v zvezi z zagotavljanjem nacionalne varnosti Republike Slovenije.

CELOTNI PDF SI LAHKO PREBERETE TUKAJ
Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek