Vlada namerava priznati samooklicanega predsednika, stranke koalicije neenotne, Levica priznanju nasprotuje

Bo tudi Slovenija že kmalu priznala samooklicanega in s strani ZDA "priznanega" Juana Guaida za "začasnega predsednika" Venezuele?

V zvezi s tem smo za mnenje povprašali vse parlamentarne stranke. Iz odgovorov, ki so jih medtem podali predstavniki strank tudi v Državnem zboru je očitno, da v stranki SMC priznanje Guaiduja podpirajo, v SD in Desusu pa so do priznanja zadržani.

Priznanje podpirajo tudi v NSi in SDS. Poslanec SD Milan Brglez je pri tem opozoril na kršitve mednarodnega prava, ki bi nastale s priznanjem samooklicanega Guaida ter opozoril, da bo v tem primeru to pomembno vprašanje o priznanju zaradi "konstitutivnih učinkov" tega enostranskega dejanja Slovenije v primeru vztrajanja predlagateljev, da vlada sprejme nezakonit sklep o priznanju, najprej potrebno razpravljati in odločati tudi v Državnem zboru. 

Slovenski pravni red je jasen, tudi DZ mora o tem odločati, bo pa zelo neprijetno, če bo moral o tem razpravljati naknadno, je ocenil Brglez. Poudaril je, da jih skrbijo državljani v Venezueli, ki se jim ne godi dobro, pa tudi Slovenci, ki tam živijo in za katere bi moralo ministrstvo prvenstveno poskrbeti.

Vlada bo sicer o razmerah v Venezueli in predlogu zunanjega ministra Mira Cerarja, da Slovenija prizna predsednika parlamenta Juana Guaidoja za začasnega predsednika države,  razpravljala na eni od prihodnjih sej. Počakali bodo na poročilo Cerarja.

V SD in DeSUS opozarjajo, da bi moral pred odločitvijo o tem razpravljati DZ oziroma zunanjepolitični odbor. Tokrat gre za enostranski akt države, ki ima konstitutivne mednarodnopravne posledice, je opozoril Brglez in poudaril, da ni mogoče vleči vzporednic s postopkom glede pristopa Slovenije k marakeški deklaraciji. 

In tudi glede na ustavne kategorije Venezuele se "samorazglasitev predsednika" ne bi mogla zgoditi. "Če je to veljalo v Kataloniji in Španiji, ne vem, zakaj ne bi veljalo tudi v takšnem primeru," je dejal. Če so bili torej v primeru Katalonije "ustavni pridržki tisti, ki niso mogli zadovoljiti neposredne uporabe mednarodnega prava glede samoodločbe, ne razumem, zakaj bi bilo tokrat drugače in zakaj bi uporabljali dvojna merila v naši zunanji politiki", je opozoril Brglez.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je opozoril, da gre za zelo občutljivo situacijo in po njegovem mnenju bi moral predlog zunanjega ministra, da Slovenija prizna Guaidoja za začasnega predsednika, pred odločanjem na vladi obravnavati odbor DZ za zunanjo politiko. Opozoril je, da imajo takšne odločitve mednarodne skupnosti lahko zelo hude posledice za Venezuelo in da obstaja resna grožnja, da pride do državljanske vojne.

Po Erjavčevem mnenju so rešitev za Venezuelo predčasne demokratične volitve. Ali priznanje Guaidoja lahko do tega pripelje, pa je po njegovem mnenju precej zapleteno vprašanje. To po njegovih ocenah celo povečuje nevarnost za notranje nemire v državi, ob čemer je opozoril tudi na tanko mejo glede tega, ali gre za vmešavanje v notranje zadeve države. 

V LMŠ se o tem vprašanju najprej niso želeli izjasnjevati, nato pa so se pridružili mnenju zunanjega ministra Mira Cerarja.

Slovenska vlada naj bi sicer v skladu s predlogom Mira Cerarja že jutri razpravljala in priznala samooklicanega Juana Guaida kot predsednika Venezuele, toda to odločitev bo težko sprejela brez potrditve Državnega zbora. Poslanec Matej T. Vatovec pa je medtem podal tudi poslansko pobudo in opozoril vlado, da "gre za intervencionizem in spodbujanje državnega udara, ki bi mu Republika Slovenija dala legitimnost."

Iz Levice so nam namreč odgovorili še bolj konkretno.

Iz dopisa predsedniku Državnega zbora Dejanu Židanu, ki so ga poslali kot odgovor na vprašanje o svojem stališču je razvidno, da je poslanec Matej T. Vatovec 5.2. že podal poslansko pobudo "v zvezi z nesprejemljivo namero Vlade Republike Slovenije, da prizna venezuelskega opozicijskega politika Juana Guaidója kot legitimnega predsednika Venezuele." Pobudo je naslovil na Vlado Republike Slovenije.

Iz pobude jasno izhaja, da se je slovenska vlada dejansko že odločila, oziroma da bo najverjetneje že kmalu objavila svojo odločitev o priznanju nezakonitega in samooklicanega opozicijskega predsednika, ki sicer tudi po venezuelski ustavi nima pravice prevzeti mesto predsednika države, ker je v primeru predsednikove nezmožnosti to naloga podpredsednika. 

V nadaljevanju objavljamo vsebino poslanske pobude Mateja T. Vatovca:

"V preteklih tednih smo ponovno priča vpletanju Združenih držav Amerike in njenih zaveznic v suverenost Bolivarske republike Venezuele. Ko se je pred dnevi Juan Guaidó samooklical za predsednika republike, je ameriški predsednik Donald Trump nemudoma pohitel z njegovim priznanjem. Okoliščine prvotne razglasitve, kakor tudi ameriškega priznanja izrecno spominjajo na že večkrat videne imperialistične posege v Latinski Ameriki. Soočeni smo s poskusom državnega udara, za katerega obstajajo resna tveganja, da se razrase v pravo državljansko vojno.

Vlado RS opominjam na zgodovino tovrstnih posegov v Južni Ameriki, katerih tarče so bile v prvi vrsti socialistične ali leve vlade. Njihov cilj je bil zamenjava oblasti (ter sistema upravljanja z državo) s tako, ki je podrejena interesom ZDA in ki omogoča eksploatacijo naravnih dobrin.

ZDA so bile vpletene v več nasilno izvedenih menjav oblasti v, po abecednem vrstnem redu: Argentini (1973), Braziliji (1964), Čilu (1973), Gvatemali (1954), Hondurasu (2009), Panami (1981), Paragvaju (1954), Urugvaju (1973). Da ne omenjamo vrste spodletelih atentatov in poskusov državnih udarov na Kubi pa tudi v Nikaragvi in Peruju in konec koncev v sami Venezueli leta 2002.

Ameriško vmešavanje v notranje zadeve Venezuele poteka pod pretvezo nelegitimnosti lanskih predsedniških volitev, na katerih je trenutni predsednik Maduro prejel 67 odstotno podporo, del opozicije pa jih je bojkotiral oz. na njih ni sodeloval. Bojkot in nepriznavanje volitev je potekal s podporo ZDA ter t.i. Limske skupine (v katerih so združene pretežno južnoameriške države z desničarskimi vladami ter Kanada).

Juan Guaidó, ki se je 23. januarja letos oklical za začasnega predsednika, ne uživa širše podpore, njegovo imenovanje pa je po venezuelski ustavi nelegitimno (233. člen ustave dopušča tak razglas v primeru, da veljavni predsednik ne opravlja več funkcije). Gre za mlajšega politika, ki je bil še prejšnji mesec v Venezueli relativno nepoznan. Guaidó je član opozicijske neoliberalno usmerjene stranke Voluntad Popular (Volja ljudstva), ki ima v narodni skupščini le 14  od 167 sedežev. Predsednik skupščine ni postal, ker bi užival podporo volivcev, temveč zato, ker se je razdrobljena venezuelska opozicija, da bi umirila interne sporne, odločila rotirati vodstvo. Guaidó je tako postal predsednik skupščine “po slučaju”.

Na tem mestu opozarjam še na stališče Republike Slovenije v primeru razglasitve neodvisnosti Katalonije. Čeprav je referendum v Kataloniji potekal demokratično in bil izraz volje ljudstva, je takrat slovenska vlada obrnila hrbet demokratičnim procesom ter z “nevmešavanjem v notranje zadeve suverene države” stopila na stran policijske države in represije.

V Venezueli pa smo priča ravno nasprotnemu. Gre za intervencionizem in spodbujanje državnega udara, ki bi mu Republika Slovenija dala legitimnost, ob upoštevanju namere ministra za zunanje zadeve RS dr. Miroslava Cerarja, da bo nameščenega in ZDA naklonjenega predsednika Venezuele v imenu Slovenije priznal.

Zaradi navedenega ter zavezanosti Republike Slovenije k miru in politiki nenasilja na Vlado RS naslavljam pobudo, da Republika Slovenija:

1. ne prizna Juana Guaidója kot začasnega predsednika Bolivarske republike Venezuele;
2. se zavzame za demokratično in miroljubno rešitev spora, ki ga mora razrešiti suverena država sama;
3. obsodi intervencionizem in vmešavanje drugih držav v notranje zadeve suverene države ter takšno stališče zagovarja v forumih Evropske unije."