LPP bi podržavila vozovnice; bo to pripomoglo k trajnostni mobilnosti?

Na februarski seji bo ljubljanski mestni svet odločal o predlogu Oddelka za gospodarske dejavnosti MOL in Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), ki predvideva podražitev enkratne vozovnice ter uvedbo letne. 

Pri tem se postavlja vprašanje, ali bo ta ukrep pripomogel k trajnostni mobilnosti, povečanju uporabe javnega prometa in s tem zmanjšanju onesnaženosti.

Cena enkratne vozovnice bi se tako s 1. aprilom podražila za 10 centov in sicer iz sedanjih 1,2 evra na 1,3 evra. Hkrati bi se povečala tudi primestne vozovnice: med Ljubljano, Iško vasjo, Polhovim Gradcem ter Vodicami bi se tako po novem vozili za 1,75 evra (sedaj 1,6), medtem ko bi vozovnica na progi Ljubljana-Grosuplje-Brezovica stala 2,7 evra (trenutno 2,5 evra).

Pomembna novost je uvedba neprenosljive letne vozovnice, ki bi stala 365 evrov za občane in 220 evrov za upokojence. Že sedaj je LPP imel prenosljivo letno vozovnico, ki stane 420 evrov. 

To bi bila prva podražitev vozovnic LPP po letu 2012, ko so takrat podražili vozovnice za kar 50 odstotkov (iz prejšnjih 0,8 evra na 1,2 evra), kot tudi mesečne vozovnice (iz 34 na 37 evrov). Hkrati so na MOL in LPP razkrili, da je njihov cilj, da bodo s podražitvijo dosegli 90-odstotno uporabnost terminskih vozovnic s strani potnikov. 

Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora pravi, da so cene mesečnih vozovnic že sedaj previsoke, saj bi morale po njihovem izračunu stati največ 25 evrov, da bi se dejansko splačal njihov nakup. 

Prav tako je izpostavil, da je Dunaj prav leta 2012 znižal ceno letne vozovnice, zaradi česar se je izjemno povečala uporaba javnega prometa. Iz 370.000 kupcev letne vozovnice leta 2012 je njihovo število do konca leta naraslo na kar 778.000. 

Pri tem dunajska letna vozovnica stana 365 evrov (kot bo tudi ljubljanska), a v naši nekdanji prestolnici lahko z njo uporabljajo ne le avtobuse, ampak tudi vlake, metroje in tramvaje, pri čemer je hkrati ponudba in ugodnosti večja kot v Ljubljani. 

Podražitev vozovnic za LPP bo prizadela primarno občane LPP, medtem ko bodo dnevni vozači, ki uporabljajo sistem P+R, zadovoljni, saj bodo lahko parkirali in uporabljali avtobus še naprej za 1,3 evra. 

Pri tem se lahko vprašamo, ali je edini cilj podražitve le povečanje sredstev iz tega naslova. Če bi Ljubljana stremela k trajnostni mobilnosti in s tem upravičila naslov Zelene prestolnice Evrope, bi raje sledila zgledu Dunaja in povečala dostopnost avtobusnega prevoza, ne pa da se bodo ljudje še vedno odločali za vožnjo v prestolnico. 

Ljubljana kot upravno središče Slovenije je tako vsak dan cilj množice javnih uslužbencev, ki se vozijo na delovna mesta, ponavadi sami v avtomobilu. 

Obrnili smo se na ministrstvo za javno upravo, kaj delajo na zmanjšanju števila javnih uslužbencev, ki se sami vozijo in s tem (so)ustvarjajo prometno gnečo, zasedenost parkirnih mest in onesnaženje okolja. 

Odgovorili so nam, da ministrstvo »seveda podpira prehod k trajnostni mobilnosti, kar velja tudi za uslužbence javne uprave. V ta namen so v vseh sedmih načrtih kakovosti zraka različni ukrepi, eden od njih je tudi izdelava Mobilnostnih načrtov.«

Poudarili so, da so izdelali vzorec takšnega načrta in ga poslali »vsem občinam, kjer imajo preseganja delcev ter jim predlagal, da ga izdelajo za svoje območje.«

Za zgled so izpostavili svoje uslužbence, ki »lahko med delovnim časom za območje znotraj Ljubljane uporabljajo javni potniški promet (službena kartica Urbana) in službena kolesa.« Na koncu so še zapisali: »Ozaveščenost prebivalcev glede trajnostne mobilnosti se povečuje, vsak pa lahko k temu zagotovo prispeva še kakšen korak.«