Kaj se bo zgodilo z zajetimi džihadisti po odhodu Američanov iz Sirije?

Ta teden je ameriški predsednik Donald Trump (presenetljivo) objavil najavo, da se bodo ameriške vojaške sile popolnoma umaknile s Sirije, kjer sedaj pomagajo pro-demokratičnim silam, ki jih sestavljajo primarno sirski Kurdi.

Slednji imajo trenutno zaprtih več tisoč nekdanjih borcev Islamske države, vključno z več kot 2.700 tujimi borci. 

Z odhodom ZDA iz Sirije je sedaj veliko vprašanje, kaj se bo zgodilo z zaprtimi džihadisti. Tuje, primarno zahodne, države, od koder prihajajo borci, zavračajo njihov sprejem.

Pri tem jim gre tudi na roko, da so v »zlati dobi« Islamske države slednji uničevali potne liste in druge dokumente, zdaj pa ne morejo dokazati svojega porekla. 

Zahodne države se pri tem sklicujejo, da džihadisti predstavljajo preveliko varnostno grožnjo, saj bi lahko širili radikalno ideologijo oz. izvedli teroristične napade.

A lokalne kurdske oblasti prav tako niso pripravljene oz. zmožne skrbeti za tako količino zajetih islamistov. Že sama logistična oskrba (hrana, voda, nastanitev) kot zagotavljanje straže za tako količino ljudi presega njihove zmožnosti. Izvajanje individualnih sojenj, kot tudi preiskav, je prav tako nerealno pričakovati. 

Odhod Američanov predstavlja problem za Kurde, saj bodo s tem izgubili neposredne zaščitnike na terenu. Turški predsednik Recep Erdogan je že napovedal, da bodo turške sile izvedle operacije za uničenje, po njihovem prepričanju, kurdskih teroristov, hkrati pa sirski režim namerava obnoviti svojo kontrolo nad tem ozemljem. 

Sirski Kurdi so že zavrnili navedbe nekaterih, da nameravajo izpustiti pridržane, vseeno pa so opozorili, da bo odhod ZDA ustvaril »varnostni vakuum, ki ga bodo ti kriminalci lahko izkoristili za pobeg in tako predstavljali nevarnost za vse nas.«  

Džihadisti si želijo oditi domov, kjer bi pristali v zapor. 36-letni državljan Nemčije, znan le kot Soufian, je tako dejal: »Obžalujem to, in pogrešam svojo družino, in če bom odšel domov, bom po svojih najboljših močeh pomagal Nemčiji.« Trenutno se nahaja v priporu v mestu Rheilan, kjer ga sedaj stražijo tako pripadniki kurdskih YPG kot Američani. 

Suifan, ki je prestopil v islam, trdi, da je leta 2015 odpotoval v Sirijo, kjer naj bi nato cel čas živel v prestolnici Islamske države Raki in izdeloval proteze za ranjene džihadiste in civiliste.

Soufian je dostikrat na poti na delo opazil trupla križanih Sircev, a je menil, da je to upravičeno, saj so le-ti domnevno vohunili za ameriško koalicijo.

Proti Islamski državi se je obrnil potem, ko je bil usmrčen njegov najboljši prijatelj, prav tako Nemec, ker je kritiziral video, v katerih je IS pozivala muslimane, da naj napadejo, bombardirajo vrtce. 

Sedaj se v kurdskih zaporih nahaja 400 moških borcev IS, 600 žensk in več kot 1.200 otrok, ki prihajajo iz 44 različnih držav. Največjo skupino predstavljajo Turki, nato pa Maročani, Tunizijci in državljani Rusije. V zaporih se nahaja tudi peščica državljanov ZDA.

Ženske in otroci džihadistov se nahajajo v posebnih predelih treh begunskih taboriščih, ki so od preostalega taborišča ločena s bodečo žico.

Do sedaj so ZDA prispevale tudi sredstva za namestitev ujetih borcev in njihovih družin, kot tudi pritiskale na države, da sprejmejo nazaj svoje državljane. 

Nemško notranje ministrstvo je dejalo, da imajo nemški državljani pravico se vrniti nazaj v domovino. A hkrati je opozoril, da zaradi vojne v Siriji trenutno »ne morejo zagotoviti ujetim nemškim državljanom pravno in konzularno pomoč«. 

36-letna Nizozemka Umm Mohammed je leta 2014 s celotno družino (možem in tremi otroki) odpotovala v »Islamsko državo«, ker je bila na Nizozemskem izpostavljene pritiskom in zasmehovanju zaradi nošenja nikaba. V iraškem Mosulu sta želela z možem odpreti trgovino, a je bil mož prisiljen postati borec. Šele letošnje leto jim je uspelo pobegniti in se predati kurdskim silam. Zdaj pravi, da so bili »ujeti in prevarani«. »Propaganda ISIS je predstavljala življenje, ki ni resnično. Veliko ljudi je sem dejansko prišlo zaradi teh sanj o kalifatu. A ko si prišel sem, so hoteli le, da se boriš,« je priznala.

Hkrati je opozorila zahodne države, da »morajo biti bolj v strahu pred tistimi, ki ne poznajo ISIS, tistimi, ki imajo to popolno podobo ISIS. Ni se jim treba bati tistih, ki so tukaj. Ljudje, ki ne vedo, kaj je ISIS, so v resnici bolj nevarni, kot tisti, ki so živeli Islamsko državo.« 

Nekatere države so vseeno sprejele ujete borce in njihove družine. Indonezija je tako sprejela nazaj družino s 30 člani, medtem ko je Rusija v domovino, večinoma v Čečenijo, poslala več sto žensk in otrok.

Letos so ZDA poskrbele za odhod Američanke in njenih dveh otrok, katere mož je bil ubil kot borec IS. V domovini jo čaka sojenje zaradi materialne podpore Islamske države.

Ali bodo sirski Kurdi pričeli slediti svojih sonarodnjakov na drugi strani meje, v iraškem Kurdistanu, obstaja vprašanje. Iraški Kurdi, ki so ob porazu Islamske države, prav tako zajeli več tisoč pripadnikov IS, so pričeli na veliko izdajati smrtne obsodbe za ujete. To so kritizirale zahodne človekoljubne organizacije. 

Pri tem dejansko obstaja razlika med iraškimi in sirskimi Kurdi, saj so slednji bolj zavezali levičarski ideologiji in tako nasprotujejo smrtni kazni. Posledično hočejo delati na rehabilitaciji ujetih. To se je zgodilo v večini primerov ujetih sirskih državljanov, ki so jih izpustili ali vključili v Sirske demokratične sile. Pred tem so bili deležni izobraževanja v ročnih delih in ideologiji YPG. A to ne pride v poštev pri tujih državljanih, ki v veliki večini ne govorijo jezika ter ne poznajo lokalne kulture, še poroča Washington Post.