Vlada objavila prevod globalnega dogovora o migracijah - strahovi, ki jih širi del strank so očitno neutemeljeni

Slovensko javnost in politiko je v zadnjem razdelila »Marakeška deklaracija«, ob tem pa tudi »Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah« Deklaracija, pa tudi soroden dogovor OZN o migracijah sta razdelila tudi svetovno javnost. ZDA, Rusija, Švica, Madžarska, Češka, Bolgarija in Avstrija so že sporočile, da ga ne nameravajo podpreti.

Da bi se zoperstavila neutemeljenim kritikam dokumenta, ki ni zavezujoč je slovenska vlada že objavila vsebino dokumenta na spletni povezavi. 

Gre za politični dokument, ki državi dovoljuje, da ohrani polno suverenost, zagotavlja zunanji minister. Slovenija bo zato decembra v Marakešu podprla globalni dogovor o migracijah. Po oceni slovenskega zunanjega ministra Mira Cerarja bo Slovenija s tem ostala del tistega sveta in Evropske unije, ki razume, da so migracije globalni pojav in zato potrebujejo globalni odgovor. Pozive dela opozicije k shodu ob izredni seji državnega zbora je označil za neutemeljeno zastraševanje državljanov.

V nasprotju s tem pa je predsednik SDS Janez Janša pozval k protestnemu shodu, ki se je začel danes, saj se je 21. novembra ob 10.00 uri namreč na pobudo SDS začela izredna seja državnega zbora.

Protesta pred stavbo parlamenta se je udeležilo okoli 200 ljudi, ki so pred seboj nosili napis "Slovenijo Slovencem 2018."

Na podobnih transparntih, ki izključujejo neslovenske prebivalce Slovenije, je bilo mogoče opaziti besedila, s katerimi so protestniki zahtevali od vlade, da naj globalnega dogovora ne podpre. Zaslediti je tudi zahtevo po prevodu besedila v slovenski jezik - ki je bilo medtem že prevedeno. Transparenti so usmerjeni tudi proti vladi Marjana Šarca. Povsem mogoče je zato, da so protestniki - če res niso znali dobro angleško - demonstrirali zaradi nečesa, kar si v resnici sploh niso prebrali. Prav zato pa so mnenjski voditelji lahko manipulirali z njimi.

Protestniki so se zbrali ob začetku izredne seje o omenjenem dogovoru, ki so jo zahtevali poslanci SDS, NSi in SNS. K protestom je med drugim pozval tudi predsednik SDS Janez Janša.

Podroben pregled dokumentov pokaže, da so kritike na račun deklaracije in dogovora neupravičene. Oba namreč ločuje med begunci in prosilci za azil ter prisilno razseljenimi osebami na eni strani ter migranti, ki so del ustaljenih migracijskih tokov iz revnih držav na bogati evropski sever.

Eden izmed ciljev tako določa, da naj bi države posebej zaščitile ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, ter jim pomagale pri integraciji v nove skupnosti; za migrante pa tovrstni ukrepi niso predpisani.

Se pa zato pozivajo države na sodelovanje pri vrnitvah migrantov v njihove lastne dežele, na izmenjavo podatkov med državami in uporabo videokonferenc, podpirajo se sodobne metode identifikacije migrantov in beguncev in podobno. Poudarja se tudi potreba po učinkovitejši zaščiti najranljivejših, predvsem žensk in otrok, ter za boj proti izkoriščanju in trgovini z ljudmi. Države se obvezujejo na boj zoper nezakonitim migracijam in tihotapljenju ljudi. Nič več in nič manj.

Kritike Marakeške deklaracije so zato neutemeljene. Deklaracija ne izenačuje pravic beguncev in migrantov, ne »briše meja« in migrantom ne daje pravice do »prisvajanja« nečesa tujega. V njej nikjer ni zapisana »pravica do migracije« kot »temeljna človekova pravica«, kot je o tem lagal avstrijski notranji minister.

Oba dokumenta nikjer ne zahtevata, da naj se o migrantih in beguncih poroča samo pozitivno in da je vsaka kritika ravnanja migrantov prepovedana. Od držav se zahteva le, da se borijo proti ksenofobiji in diskriminaciji.

Deklaracija tudi nikjer ne zahteva, da naj se o migrantih in beguncih poroča samo pozitivno in da je vsaka kritika ravnanja migrantov prepovedana. Seveda pa od držav zahteva, da se borijo proti ksenofobiji in diskriminaciji, kar je njihova naloga tudi v skladu z drugimi, veljavnimi mednarodnimi konvencijami.