Titova "Jadranka" naprodaj, jezni Hrvatje obtožujejo Črnogorce za rop stoletja

Ministrstvo za obrambo Črne gore je objavilo vabilo k prodaji "presežnih plavajočih objektov", opreme in rezervnih delov v skupni vrednosti 596.210 evrov.

Med ostalim je v prodajo (znova) dalo tudi jahto Jadranko, plovilo nekdanjega predsednika SFRJ Josipa Broza Tita, ki jo ocenjuje na 80.000 evrov. In to navkljub dejstvu, da je z enako začetno ceno črnogorska vlada želela prodati "Jadranko" tudi pred letom dni, pa nihče zanjo ni ponudil niti četrtino omenjenega zneska, ker je plovilo popolnoma zanemarjeno in v klavrnem stanju.

Črna gora ob Titovi nekdanji lepotički prodaja tudi desantno ladjo za polaganje min v vrednosti 140.000 evrov, pomožni naftni tanker za 133.000 evrov in pomožni vodonosnik za 110.000 evrov.

Črnogorsko ministrstvo za obrambo prodaja tudi ladijske motorje po skupni ceni 36.100 evrov in rezervne dele za dizelske motorje v višini 77.492 evrov.

Vsi plovni objekti, oprema in rezervni deli ter oprema za delavnice se prodajajo brez oborožitve in vojaške opreme, se navaja v sporočilu, objavljenem na spletni strani ministrstva.

Za nakup plovil, opreme in rezervnih delov lahko tekmujejo vse zainteresirane fizične in pravne osebe, poročajo podgoriške Vijesti.

Novica pa je izzvala pravo razburjanje v soseščini Črne gore, ker je tudi "Jadranka" (tako kot Brozova šolska jadrnica "Jadran" in njegova razvpita ladja "Galeb") predmet dolgoletnega spora in prepira med uradnim Zagrebom in Podgorico. Hrvaški mediji so se - že preden je črnogorsko ministrstvo sploh naznanilo prodajo, že razburjali, češ da "Črna gora razprodaja ukradeno ladjevje".

Jahta "Jadranka" je bila zgrajena davnega leta 1977 v Kraljevici, ladjedelnici na Hrvaškem, ki je v tistem času veljala za del jugoslovanske industrije. Dolga je 34 metrov, široka osem metrov, z globino ugreza 1,5 metrov na krmi. Posadka je v Titovem času štela 14 članov, jahta pa je lahko sprejela 40 gostov.

Hrvaška ne skriva ogorčenja, ker "Črna gora že dve desetletji vztraja pri razpečevanju in razprodaji orožja in plovil, ki so se leta 1991 'po nekem čudežu' znašli v Boki Kotorski; po razprodaji podmornic, rušilcev in raketnih sistemov po severu Afrike in na Bližnjem vzhodu, so tisti iz črnogorskega ministrstva za obrambo res kot David Copperfield"; torej so Črnogorci za hrvaško stran pravi - čarodeji, "iluzionisti", ki se poslužujejo ukan.

Hrvaško stran je najbolj ujezilo dejstvo, da si Črna gora upa prodajati "Jadranko", nekdanji ponos "največjega sina ljudstva in jugoslovanskih narodnosti" po začetni ceni, ki je pravi drobiž - le 80.000 evrov. Hrvaška meni, da so vsa v oglasu črnogorskega ministrstva našteta plovila in drugi "drobiž" dejansko njena last, ker "gre za ladje, ki so jim bila matična pristanišča do leta 1991 - hrvaška pristanišča."

"Vse te množične razprodaje nas sicer niti ne bi smele presenečati. Do leta 1813 Črna gora niti ni bila pomorska država, ni imela dostopa do morja, kaj šele, da bi jo šteli za deželo pomorščakov in ladjevja. Vse, kar ima v Črni gori kakršnokoli zvezo z morjem je vedno imelo in ima - hrvaško zaznambo", komentira najnovejši zaplet dogodkov med državama hrvaški Maxportal.

Portal dodaja, da je "hrvaški obrambni minister Damir Krstićević sicer že pokazal, da ni popuščanja glede zaščite hrvaških državnih interesov, ko gre za vrnitev šolske jadrnice 'Jadran' v Split, njeno matično pristanišče; najnovejša poteza črnogorske vlade pa terja nove, ostrejše odgovore (hrvaške strani) do Črnogorcev, zato je nujno vprašanje tudi jahte 'Jadranke' dvigniti na raven hrvaške vlade in da se premier Andrej Plenković osebno dejavno vključi v to dogajanje, tako kot hrvaško pravosodno ministrstvo."

Hrvaška stran pričakuje, da bo vrnitev obeh Titovih "Jadranov" (jahte in slavne šolske jadrnice) Plenkovićeva vlada obravnavala kot vprašanje "nacionalnega pomena in pomembnosti". Kot poroča zagrebški tisk, je vladi na zagrebškem Zrinjevcu že svetovano, da najnovejši meddržavni spor - tokrat s Črno goro, preseli na - Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu.

"V tem primeru bi Črnogorci lahko doživeli mednarodni debakl. Ne samo, da bodo morali vrniti ladjo, ki ni njihova, ampak bodo morali pred mednarodnim sodiščem govoriti tudi o obsegu plenjenja hrvaških pristanišč. Za mlado članico Nata, ki bi se želel pridružiti EU, bi to bila velika blamaža. In vse to pod žarometi svetovnih medijev", sklene komentator zagrebškega Maxportala.