CIA se vrača k starim metodam vohunjenja iz obdobja Hladne vojne - kdo bo prvi na udaru?

Glavna vohunska agencija Združenih držav namerava občutno povečati svojo prisotnost po vsem svetu, da bi odpravila tako imenovane "obveščevalne luknje", ki vse bolj ogrožajo varnost ZDA in njenih zaveznic – tudi Slovenije.

"Fokusiramo se na nasprotnike iz nacionalnih držav", Cia pa se vrača staremu načinu "špijoniranja" znanemu iz obdobja hladne vojne, je razkrila direktorica ameriške obveščevalne agencija v Langleyu Gina Haspel. Haspelovi so sicer v preteklosti očitali – tudi pokojni senator John McCain - da je bila udeležena v programih mučenja ujetnikov, vendar je bila kljub temu nedavno postavljena na vrh Cie.

Cia namerava pod njenim vodstvom "odgovoriti na naraščajočo grožnjo velikih sil, kot sta Rusija in Kitajska", poroča Glas Amerike.

Direktorica Cie Gina Haspel premik od boja proti terorizmu k tradicionalnim oblikam vohunjenja, usmerjenim proti posameznim državam, smatra za "strateško prednostno nalogo, ki jo je potrebno čim prej izpeljati zaradi nuje po pridobivanju boljših obveščevalnih podatkov o sedanjih in potencialnih ameriških tekmecih, kar je eden od najtežjih problemov", s katerimi se sooča ta vohunska agencija.

"Zavzeli smo se za intenzivnejše osredotočanje na naše nasprotnike iz nacionalnih držav", kot sta Rusija in Kitajska, je v ponedeljek razkrila Haspelova, ko je v svojem prvem javnem nastopu (odkar je v maju prisegla kot direktorica Cie) spregovorila pred publiko na obisku svoje nekdanje fakultete na univerzi v Louisvillu.

Razkrila je tudi, da je odločena občutno "povečati število agentov, angažiranih v tujini".

Prepričana je, da "večja prisotnost Cie v tujini omogoča ZDA močnejši in boljši položaj", poroča Glas Amerike.

Kot del te pobude je Haspelova dejala, da Cia načrtuje, da v prihodnje novači nove kadre, med katerimi bo več strokovnjakov z znanjem tujih jezikov in to predvsem kitajščine, arabščine, farsija, turščine, francoščine in španščine. Ob tem je potrdila, da vohunska agencija, ki jo vodi, "bolj tesno kot kdajkoli prej sodeluje z zavezniki po vsem svetu."

Iz besed Gine Haspel je mogoče razločiti tudi nove prednostne naloge Cie, ki so bile napovedane v širši ameriški "strategiji nacionalne varnosti" konec lanskega leta, ki predvideva "odziv ZDA na poteze različnih sovražnikov, da bi spremenili svetovno ravnovesje moči - v škodo Združenih držav", pojasnjuje Voice of America.

Direktorica Cie je izrazila posebno zaskrbljenost nad Kitajsko, za katero je dejala, da si "prizadeva zmanjšati vpliv ZDA, da bi lažje izvajala lastne cilje."

"Zelo pozorno spremljamo dogodke, ki jih ocenjujemo kot poskuse Kitajske, da razširi svoj vpliv zunaj svoje regije, v krajih, kot so Afrika, Latinska Amerika, otoki v Pacifiku, Južna Azija", je dejala Gina Haspel.

Poudarila je, da je Cia zaskrbljena zaradi nekaterih taktik, ki jih uporablja Peking, na primer "s ponujanjem naložb in posojil revnim državam, ki jih te države kasneje ne bodo mogle vrniti".

"Želimo, da se te države zavejo lastne suverenosti in da tuje naložbe v njihovo strukturo in infrastrukturo njihove nacionalne varnosti v določenem trenutku lahko ogrozijo to suverenost," je dejala.

Cia bo, razen naštetega, natančno spremljala tudi "iranske zlonamerne dejavnosti v regiji". Med prednostnimi nalogami svoje vohunske agencije je naštela raznolikost osebja v smislu novačenja in zaposlovanja najboljših in najbolj obetavnih ljudi, ki jih lahko zagotovi Amerika, ne glede na spol, raso ali kulturno poreklo.

Izpostavila je, da je zanjo pomembna tudi "preglednost dela, da bi si Cia zaslužila zaupanje Američanov", pa še "skrb za moralo", ker "Cia ima zelo vzdržljivo in snažno osebje, ki je zelo osredotočeno na svoje misije".

Spomnimo, preden je bila potrjena za direktorico Cie, je bila Haspelova podvržena ostrim kritikam zaradi svoje vloge pri nadzoru tajnega zapora za zasliševanje zapornikov na Tajskem in vloge, ki jo je imela pri uničenju trakov s posnetki teh spornih zasliševanj.

Prav to dejstvo je sprožilo burne proteste med študenti Louisvilla, ki so organizirali tudi demonstracije zoper njen obisk glede na dejstvo, da je bila direktorica Cie povezana s torturo v tajnih zaporih te agencije po svetu, opozarja Courier Journal.

Zato ne čudi, da je Haspelova zavrnila pogovor o njeni vlogi pri krutem zaslišanju domnevnih teroristov v svojem nastopu v ponedeljek na univerzi v Louisvilleu, vendar se kljub temu ni uspela izogniti "okostnjakom" iz preteklosti.

Medtem ko je v dvorani odgovarjala na vprašanja, kot so "katere so vaše najljubše knjige" in "katera je vaša najljubša vrsta bourbona", je ducat študentov stalo zunaj poslopja Millerjevega informacijsko-tehnološkega centra s transparenti in skandiralo, da je "vojna zločinka".

Haspel že desetletja dela za Cio, leta 2002 pa je nadzorovala tajni zapor na Tajskem, (ki jih po navedbah Washington Posta imenujejo "črni kraji", saj so njihova imena v uradnih dokumentih počrnjena) med brutalnim zaslišanjem, ki ni nič drugega kot mučenje, pravijo kritiki - ujetnika Abd al-Rahim al-Nashirija, obtoženega bombardiranja ameriške vojaške ladje USS Cole.

Po pričevanju nekdanjih visokih uradnikov Cie, se je prav ona odločno zavzela za uničenje več kot 100 videoposnetkov, na katerih so bila dokumentirana sporna zaslišanja. Toda posebni tožilec se je odločil, da zoper njo ne bo vložil obtožnice.

Jennifer Bencomo, absolventka na univerzi v Louisvilleju, je za Courier Journal izjavila, da je prava sramota, da se je Gina Haspel sploh mudila v študentskem kampusu. 

"Po tem smo znani," je dodala Bencomo. "Center McConnell stalno vabi k nam problematične osebe. To (Haspel) je sodu izbilo dno, ona je vojni zločinec, univerza pa ji pritrjuje tako, da pogovor z njo prikazuje celo kot 'družinam prijazen' dogodek," je bila kritična Jennifer Bencomo.