Mesto z največ vohuni v Evropi: vsi prisluškujejo vse, agentov več kot v času hladne vojne!

Pozabite na Dunaj in Berlin! Zgrešili ste, če ste mislili, da je eno od njih mesto, kjer je danes največ vohunov.

Šef avstrijske obveščevalne agencije Peter Gridling je nedavno medijem razkril, da je "Bruselj sedaj prekosil Dunaj", ko gre za gostoto "tako imenovanih obveščevalnih služb iz držav, ki so izven EU", piše portal Politico.

Zaradi vse večje vloge EU je belgijsko glavno mesto postalo glavni cilj za vse mogoče špiclje. Tako so potrjeni tudi sumi, ki so se porajali med visokimi uradniki EU, češ da Združeno kraljestvo vohuni za njimi, da bi pridobilo občutljive načrte v zvezi z Brexitom. Prav to je bila tudi ena od osrednjih tem časnikov v Veliki Britaniji, ki so prepričani, da za mnoge v Bruslju vohunjenje za obe strani - tako za prijatelji kot sovražniki - ni nič drugega kot povsem običajen posel. Torej čisto "navaden opravek", nič več.

Za tuje obveščevalne agencije je prav Bruselj v Evropi postal glavna "tarča", ker je sedež tako Evropske unije kot Nata. Druge, predvsem afriške in bližnjevzhodne varnostne službe, pa se osredotočajo na velike diaspore, ki živijo v Belgiji, ki vplivajo na politiko v svojih matičnih državah, opozarja evropski portal.

Res je, da je bilo vohunjenje vedno prisotno v Bruslju, toda z vse večjim pomenom EU in v posledici vse večjega števila veleposlaništev v belgijski metropoli, se je večalo tudi število vohunov.

"Hladna vojna se je vrnila. Trenutno v Bruslju dela več tujih agentov kot v letih pred padcem Berlinskega zidu. Kitajci, Rusi, Američani, Maročani - vsi so zelo dejavni v Belgiji", je razkril nekdanji belgijski obveščevalec, ki je želel ostati neimenovan. On je še razkril, da je domača varnostna služba v zadnjih letih celo zahtevala od nekaj tujih agentov, da zapustijo državo.

Tudi diplomati v Bruslju se še kako dobro zavedajo, da so "spremljani" in pod drobnogledom tujih obveščevalni agencij dobesedno vsak dan. Da obstaja "zaskrbljenost zaradi velike količine aktivnosti tujih obveščevalcev", je potrdil tudi nekdanji ameriški veleposlanik v Belgiji Howard Gutman.

Dejal je, da je bil njegov urad redno in velikokrat pregledovan prav zaradi skrbi, da so vanj nameščene prisluškovalne naprave, zaposlenim pa ni bilo dovoljeno, da s seboj prinašajo telefone. Zunaj pisarne pa ni bilo nobenega načina, da bi se lahko preprečili prisluhi.

"V rezidenco je vstopalo tako veliko število ljudi ali pa iz nje izstopalo, da preprosto ni bilo načina, da se prepreči prisluškovanje ali vohunjenje, zato ste preprosto morali domnevati, da vas Rusi in Kitajci vedno poslušajo," je pristavil Gutman ob šali, da je k stropu spalnice zmeraj zakričal "lahko noč!", predno bi zaspal.

Še posebej "občutljivi dnevi" so tisti v koledarju, ko se organizirajo različne proslave ob državnih in drugih praznikih. "Ko diplomati obiskujejo veleposlaništva v času sprejemov, so to najboljše priložnosti za obveščevalne dejavnosti," je razložil Gutman in dodal, da so atašeji, ki spremljajo veleposlanike ob takšnih priložnostih, pogosto pravzaprav tajni agenti obveščevalnih služb, ki so "na nalogi".

"Zaradi EU in Nata imajo druge države v Bruslju znatne diplomatske in gospodarske misije, kar ustvarja ciljno okolje za vse vohunske dejavnosti", je razložil osnove svoje obrti nekdanji pomembni uradnik ameriške obveščevalne agencije, ki je želel ostati anonimen.
"Bruselj je mesto, v katerega je lahko priti in iz njega oditi, kar močno olajšuje občutljive operacije," je dodal.

Seveda so Združene države zelo daleč od tega, da bi bile nedolžna stran na tej bruseljski vohunski sceni. Leta 2013 je nemški časopis Spiegel poročal, da so dokumenti, ki jih je objavil žvižgač Edward Snowden pokazali, da so ZDA izvajale operacijo elektronskega prisluškovanja v institucijah EU v Bruslju in da so celo skrile mikrofone v diplomatska predstavništva EU v Washingtonu in OZN. 

Dve leti pozneje je nemški magazin objavil šokantne ugotovitve, da so ameriške obveščevalne službe poskušale izrabiti tudi nemške objekte za vohunjenje za drugimi vladami, velikimi podjetji in institucijami, vključno z Evropsko komisijo (EK). Prisluškovali naj bi celo nemški kanclerki Angeli Merkel.

Tudi Evropska komisija, Evropski svet, Evropski parlament in Nato imajo svoje lastne obveščevalne službe, ki si prizadevajo, da bi preprečile delo vohunov, jim onemogočile vdor v njihove stavbe in dostop do občutljivih dokumentov. Kljub temu so bile leta 2003 v stavbi "Justus Lipsius" Evropskega sveta odkrite naprave za prisluškovanje; uradna belgijska preiskava pa je nato s "prstom uprla" na izraelsko vlado, ki jo je sumila, da jih je v ozadju instaliranja prisluškovalnih naprav.

Zato uradniki, zadolženi za varnost, nenehno opozarjajo tudi lastno osebje, da naj bodo previdni, ko se pogovarjajo o poslu v mestnih kavarnah in restavracijah.

"Vemo, da zunaj EU obstajajo tuje sile, ki poskušajo dostopati do podatkov. Zato je naš običajni nasvet vsem uslužbencem, da morajo biti izredno previdni in pozorni, ko so na javnih površinah", je dejal visoki uradnik EU, zadolžen za varnost.

Medtem ko mednarodne institucije poskušajo nadzorovati vse, kaj se dogaja znotraj njihovih stavb, večina kontraobveščevalnega dela v Bruslju spada v delokrog poslov belgijske državne varnostne službe. Ni skrivnost, da ima prav "vsaka (tuja) obveščevalna agencija ima svoje ljudi tukaj", vohunska aktivnost v Bruslju pa zajema široka področja, od energije prek obrambe do političnih vprašanj, kot so migracije.

Omenjeni uradnik je za Politico poudaril, da obstajajo prijateljske in sovražne vohunske agencije, ter pojasnil, da vohuni praviloma delajo na tajnih nalogah in se predstavljajo kot diplomati, torej se prav v tej vlogi predstavijo belgijski varnostni službi ob prihodu v Bruselj.

V državi, ki je sama prepletena s med seboj prekrivajočimi se plastmi oblasti, tako domačih kot EU politikov in uradnikov, usklajevanje med belgijskimi in evropskimi varnostnimi institucijami včasih pušča veliko prostora za vohunjenje, zato je nepridiprave težko ujeti, če si posamične varnostne agencije med seboj ne delijo informacije, priznava Kenneth Lasoen, strokovnjak za belgijsko obveščevalno službo na Ghent University.

Poleg tega so belgijske oblasti obremenjene tudi z vrsto drugih izzivov, s katerimi se soočajo, zlasti ker je Bruselj postal tarča islamskega terorizma, tihotapljenja orožja in organiziranega kriminala.

"Vse varnostne službe so trenutno najbolj osredotočene na terorizem. Imamo težave s hudim pomanjkanjem kadrov in virov. Osredotočenje na terorizem pa ne bi smelo pripeljati do tega, da izgubimo iz vida kibernetsko in klasično vohunjenje. Če ne vlagate v iskanje virov, izgubljate prednost kot obveščevalna služba, kar je pozneje težko nadomestiti", je opozoril nekdanji belgijski obveščevalec, prepričan, da bi bilo treba število zaposlenih v obveščevalni službi v Bruslju čim prej vsaj - podvojiti. 

Dober nauk tudi za slovenske obveščevalce, ki menda že osem mesecev – stavkajo…