Bizarno: v zadarski knjižnici visi umetniška slika Praljakovega samomora

Slika, ki prikazuje trenutek samomora v Haagu obsojenega vojnega zločinca Slobodana Praljaka, se je pred kratkim pojavila v mestni knjižnici v Zadru, kot del razstave umetniških del "sveti David", avtorice Sonje Butić Davidoff. Sporni eksponat je v rekordnem času vzbudil veliko pozornost javnosti, poročajo hrvaški in bosanski mediji.

Olje na platnu, ki je za vse večne čase ovekovečilo mučno sceno, ko je Slobodan Praljak zaužil strup trenutek po tem, ko ga je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu konec novembra 2017 skupaj s še petimi bosanskimi Hrvati obsodilo na večletne zaporne kazni zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Še preden je to storil, je pred kamerami zavpil: "Sodniki, Slobodan Praljak ni vojni zločinec. S prezirom zavračam vašo sodbo".

To so bile, po izreku 20-letne zaporne kazni, zadnje besede 72-letnega Praljaka, nekdanjega načelnika generalštaba hrvaških enot v BiH oziroma HVO-ja. Nato je vpričo javnosti spil tekočino iz majhne steklenice, za katero je kasneje njegova odvetnica Nataša Faveau - Ivanović potrdila, da je vsebovala strup. Kljub dejstvu, da je predsedujoči sodnik Carmel Agius nemudoma prekinil izrek sodbe in v sodno dvorano poklical zdravnika, ki je odredil, da Praljaka s helikopterjem odpeljejo v bolnišnico, je ta umrl.

Hrvaška slikarka Sonja Butić Davidoff zatrjuje, da jo je to "junaško dejanje hrvaškega generala" tako močno navdihnilo, da je le dva dni po šokantnem prizoru v haaški sodni dvorani vzela v roke čopiče in prva, ne le na Hrvaškem pač pa celo "na celem svetu" naslikala likovno vizijo generala Praljaka v trenutku, ko ta izpija strup, piše portal eZadar/kultura.

Glede dosedanjega opusa avtorice pa pojasnjuje, da se je s slikarstvom začela ukvarjati amatersko šele pred nekaj leti, slike večinoma ne prodaja, saj jih podarja. Uporablja tehniko olja na platnu, na katero nanaša različne teme in motive, od portretov, pejsažov, verskih motivov, sedaj pa se je očitno lotila tudi političnih.

Slikarko sploh ni zmotila razsodba haaškega sodišča, v kateri piše, da je v Bosni šlo za skupni zločinski načrt s ciljem etničnega čiščenja.

Prizivni senat haaškega sodišča je namreč 29. novembra lani potrdil tudi prvi del prvostopenjske sodbe, ki se je nanašal na vlogo takratnega hrvaškega vodstva in razsodil, da je obstajal skupni zločinski načrt s ciljem etničnega čiščenja Bošnjakov na območju t. i. Herceg-Bosne.

"Obtoženi Prlić, Stojić, Praljak in Pušić so se pritožili na ugotovitev sodnega senata, da so Franjo Tuđman in drugi hrvaški voditelji podpirali prizadevanja za nastanek hrvaške države (na ozemlju BiH - op.avt.), ki bi spremenila prejšnje meje in pripomogla k združitvi tamkajšnjih Hrvatov z domovino," je sklenil sodnik Agius novembra 2017.

Haaško sodišče je tako razsodilo, da je v BiH potekal mednarodni oboroženi spopad ob vpletenosti Hrvaške ter stanje okupacije, s tem pa zavrnil pritožbo obrambe, ki je zahtevala oprostilno sodbo ali občutno znižanje kazni za obsojeno šesterico visokih vojaških poveljnikov na hrvaški strani, med katerimi je bil tudi Slobodan Praljak.

Kljub temu je mestna knjižnica Zadra to poletje predstavila javnosti bizarno sliko umetnice Davidoff kot "estetsko zanimivo", poroča bosanski portal Klix.ba.

Portal opozarja, da je veliko število ljudi na socialnih omrežjih obsodilo to bizarno dejanje.

Zanimivo je, da je avtorico presenetil (predvsem negativen) odziv na njeno sliko, še posebej, ker se je zelo potrudila in ni izpustila nobene podrobnosti, na primer niti detajle prenosnega računalnika Lenovo, ki se je nahajal na mizi pred Praljakom (sicer je ime proizvajalca, iz nekega razloga napisala z dvema črkama "n" - Lennovo).

V desnem kotu slike iz hrvaškega grba, pokritega s krili, izhaja neka figura, ki spominja na angela z neidentificirano kapico na glavi, za katero Klix.ba domneva, da je del hrvaške narodne noše.

Sonja Butić Davidoff je za zagrebški Jutarnji list priznala, da jo je presenetil le vik in krik, ki se je dvignil okoli njene slike, saj je Praljak zanjo - bil in ostal heroj.