Rusi kupčkajo zlato, Hrvaška nima niti grama, kaj pa Slovenija?

Moskva je povečala svoje zaloge zlata na 66 ton, Hrvaška nima niti grama, Srbija pa hrani največjo zalogo zlata v regiji, poroča portal Novac (denar), spletna priloga Jutarnjega lista.

Rusija je svoje zaloge zlata v zadnjem času občutno povečala. Samo v mesecu juliju je svoje zaloge te drage plemenite kovine povečala za kar 29 ton, opozarja CNN.

Poleg tega je Centralna banka Ruske federacije v maju v svojo zakladnico pospravila še 20 ton zlata, v juniju pa dodatnih 17 ton. Tako so povečali svoje zaloge te žlahtne kovine v treh mesecih za kar 66 ton, skupna vrednost ruskih zalog zlata pa je zdaj ocenjena na 76 milijard ameriških dolarjev.

Urgenten nakup zlata s strani Rusije sovpada z dramatičnim zmanjšanjem ameriških državnih obveznic, oziroma ameriškega državnega dolga v rezervah ruske Centralne banke. Trenutno ameriške obveznice predstavljajo 17 odstotkov vseh rezerv Centralne banke Rusije, kar je precej manj kot na začetku leta.

Z nakupom zlata želi Rusija zmanjšati svojo izpostavljenost dolarju zaradi napetih odnosov med Moskvo in Washingtonom.

Po najnovejših podatkih Svetovnega sveta za zlato (World Gold Council), je Rusija ta trenutek na šestem mestu na svetovnem seznamu držav z največjimi zalogami zlata. Z novimi krepitvami svojih zalog, ki sedaj znašajo skupno 1944 ton zlata, je Rusija prehitela Kitajsko, vendar je še vedno daleč za ZDA, ki so prepričljivo na prvem mestu z več kot 8000 ton zlata. Na drugem mestu je Nemčija s 3300 tonami, med prvih pet pa je tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), sledita Italija in Francija.

Kar se tiče regije, je za presenečenje poskrbela Srbija, ki je prepričljivo prva s skoraj 20 tonami zlata, sledi ji Makedonija s 7 tonami, Slovenija je šele na tretjem mestu s 3,2 tone, četrta je Bosna in Hercegovina s 3 tonami.

Za hrvaško javnost je bilo šokantno spoznanje, da Hrvaška v svojih bančnih sefih nima niti enega samega grama zlata. Leta 2001 je Hrvaška narodna banka (HNB) prodala vse zaloge zlata, skupaj 13 ton za 117 milijonov dolarjev.

Po trditvah splitske Slobodne Dalmacije je problem v tem, da nekateri vplivni domači ekonomisti zagovarjajo stališče, da hrvaška monetarna politika ne more biti neodvisna brez zlata, vendar to zavračajo v HNB-ju, prepričani, da je "zlato tvegana naložba".

Slobodna Dalmacija z grenkobo opozarja domačo politiko, da je Hrvaška med redkimi državami na svetu, ki nimajo niti grama zlata v svojih zalogah: "Znašli smo se v družbi Armenije, Čada, Kameruna, Konga, Eritreje, Gabona, Iraka, Nikaragve, Šrilanke, Tadžikistana... In v Hrvaški narodni banki so prepričani, da je to povsem pravilno, čeprav od 193 držav članic OZN le njih ducat nima lastnih zlatih rezerv. In med njimi se je, žal, znašla tudi Hrvaška".