Poslanci v petek najprej o predsedniku vlade, na seji najverjetneje tudi o novem predsedniku DZ

Kolegij predsednika DZ je danes sklenil, da bodo poslanci na petkovi izredni seji z začetkom ob 10. uri najprej odločali o novem predsedniku vlade. Peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS pa je predlagala razširitev dnevnega reda seje tudi z volitvami podpredsednikov DZ, razrešitvijo zdajšnjega predsednika DZ in volitvami njegovega naslednika.

Predlog za razširitev dnevnega reda izredne seje DZ je v imenu peterice strank podal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. Predsednik DZ Matej Tonin se je na predlog odzval s pojasnilom, da zaenkrat poslovniške pogoje za uvrstitev na dnevni red izpolnjujejo le volitve podpredsednikov DZ.

Peterica strank je sprejela Toninovo razlago in obenem napovedala, da bo še danes zadostila poslovniškim pogojem za uvrstitev tudi razrešitve zdajšnjega predsednika DZ in volitev novega na dnevni red izredne seje. Predlog za razrešitev predsednika DZ mora biti namreč vložen skupaj s podpisi poslancev.

Podporo predlogu za razširitev dnevnega reda je na kolegiju izrekel tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, proti pa sta bila vodji poslanskih skupin SDS in SNS, Danijel Krivec in Zmago Jelinčič. Sicer bo DZ na izredni seji odločal tudi o spremembi odloka o zvišanju odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Tonin je napovedal, da bo DZ v petek, če bo predsednik LMŠ Marjan Šarec izvoljen za novega predsednika vlade, obravnaval le to točko. Prihodnji četrtek pa bi izredno sejo nadaljeval z obravnavo omenjene spremembe odloka, volitvami podpredsednikov DZ ter predvidoma odločal tudi o razrešitvi zdajšnjega in izbiri novega predsednika DZ.

Sicer je Tonin na kolegiju znova poudaril, da bo izredno sejo v petek vodil na način, da bodo volitve novega predsednika vlade izvedene še pred polnočjo, ko se izteče drugi mandatarski krog. Kot "pogojna točka" pa je na dnevnem redu tudi odločanje o tretjem krogu za primer, če Šarec ne bi bil izvoljen.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je predlog peterice strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, da se o novem predsedniku DZ odloča že na tokratni izredni seji, utemeljil z razlago, da bi oblikovanje delovnih teles moralo potekati že pod novim predsednikom DZ, ki bi ga izvolila parlamentarna večina.

Tonin je Hanovo utemeljitev pospremil z besedami, da predsednik DZ zgolj koordinira oblikovanje delovnih teles in sam ne more vplivati na njihovo sestavo. Obenem je spomnil na dogovor s peterico strank, da bo odstopil s predsedniškega mesta na dan izvolitve nove vlade. Zatrdil je, da se bo dogovora tudi držal.

Poleg tega je Tonin dejal, da razume hitenje peterice strank z njegovo razrešitvijo, češ da gre za strah nastajajoče koalicije, da izvolitev nove vlade ne bo uspela. Dodal je, da v LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS opaža tudi strah pred neizvolitvijo Šarca za predsednika vlade.

Šarčevo kandidaturo za predsednika vlade je namreč predlagala peterica strank, podporo pa so mu obljubili tudi v Levici. Ker se rok za izvolitev predsednika vlade v drugem krogu izteče v petek opolnoči, so nekateri opozorili na možnost zapleta, če bi bil Šarec izvoljen šele po polnoči.

Na kolegiju so spregovorili tudi o statusu Levice, ki po mnenju nekaterih pravnikov zaradi sklenjenega sporazuma s petimi koalicijskimi strankami ne more biti opozicijska stranka. Kot je poudaril Tonin, je to pomembno tudi zaradi sestave komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter komisije za nadzor javnih financ.

Obenem je Tonin pojasnil, da je v predlogu razreza mest v delovnih telesih, ki ga je poslanskim skupinam poslal pred nekaj dnevi, sestava omenjenih komisij narejena tako, da ima v njih večino opozicija brez Levice. Danes dopoldne pa je zaprosil tudi za mnenje zakonodajnopravne službe o tem, kako naj razumejo status poslanske skupine Levica.

Tega mnenja se bo pri oblikovanju delovnih teles držal, tudi če bo v nasprotju z njegovim mnenjem, je napovedal Tonin. Neformalna posveta vodij poslanskih skupin o oblikovanju delovnih teles je sklical za ponedeljek in torek, oblikovanje teles pa je predvideno na naslednji izredni seji DZ, ki bo predvidoma že prihodnji četrtek.

"Tudi za razdelitev odborov in komisij je potrebna večina v državnem zboru," je opozoril Tonin in zanikal, da bi imela NSi zaradi tega, ker je on zdaj v vlogi predsednika DZ, boljši izplen.

Vatovec pa je pojasnil, da je Levica kot opozicijska stranka parafirala sporazum s petimi koalicijskimi strankami. V njem se je po njegovih besedah zavezala k podpori mandatarju za sestavo vlade in predsedniku DZ, ni pa se zavezala k podpori ministrom. "Levica ostaja opozicijska stranka," je poudaril.

Tonin je na kolegiju spregovoril tudi o tajnosti glasovanja o predsedniku vlade. Kot je dejal, med tajnim glasovanjem v veliko dvorano nimajo vstopa osebe, ki nimajo pravice do glasovanja, torej strokovni sodelavci, tudi balkon bo v času glasovanja izpraznjen. Ker so volitve tajne, se na poslance ne sme vršiti noben pritisk, kakršnokoli fotografiranje, označevanje ali podpisovanje glasovnic bi lahko pomenilo kršitev načela tajnosti volitev, če bi šel kakšen poslanec s tem na sodišče, pa bi se lahko izkazalo tudi, da so bile volitve neveljavne, je opozoril.

"Ne se delati, da je to nekaj novega," pa se je odzval Han. Ob tem je spomnil, da so denimo poslanci z desnega političnega pola pred leti svoje glasovnice nosili celo iz dvorane in jih kazali pred kamerami.

V izjavi za medije ob robu kolegija pa je vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša, ki je napovedal, da bodo v skladu z zavezami podprli Šarca, dejal, da ne nameravajo fotografirati glasovnic, ker da imajo zrele poslance in si zaupajo.

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič pa je glede fotografiranja dejal, da naj to počnejo tisti, ki ne zaupajo svojim poslancem. Poslanci SNS bodo po njegovih besedah glasovali proti kandidatu za predsednika vlade, kot se je odločilo tudi predsedstvo stranke.