Kaj je naredila Cerarjeva vlada?

Ko se počasi iztekajo še zadnji dnevi vlade Mira Cerarja, ki opravlja le še tekoče zadeve, se lahko vprašamo, kaj je vlada naredila v zadnjih štirih letih. Zgodba vlade se je uradno pričela 3. septembra 2014, ko so prvaki treh strank - SMC (Miro Cerar), DeSUS (Karl Erjavec) in SD (Dejan Židan) – podpisali »Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018«. 

Dvanajsta vlada je skoraj dokončala svoj mandat, a je predsednik vlade Cerar  sredi marca odstopil s položaja zaradi odločitve vrhovnega sodišča o razveljavitvi referenduma o drugem tiru. Torej ista oseba, ki je januarja 2016 na tiskovni konferenci imela pred seboj napis »Slovenec sem. Ne jamram, iščem rešitve.«

Kaj je v sporazumu?
72 strani dolg sporazum je razdeljen v devet poglavij, pri čemer je bila peterica ključnih temeljnih izhodišč naslednja: pravna država, predvidljivo in enostavno poslovno okolje, okolje za razvoj profesionalnih potencialov javnih uslužbencev in kakovostnih javnih storitev, odprt dialog s civilno družbo ter ustvarjalna, zdrava, inovativna, kompetentna in socialno podprta družba za kakovostno življenje vseh ljudi v njej. 

Pri tem si je koalicija zadala tudi tri glavne cilje fiskalne politike: odprava čezmernega primanjkljaja na vzdržen način, postopno zniževanje strukturnega primanjkljaja sektorja države in programsko načrtovanje ter dolgoročna vzdržnost javnih financ. 

Programski del koalicijskega sporazuma je imel navedene ukrepe po določenih programskih vsebinah: banka in zavarovalnice (7 ukrepov), energetika (10), gospodarstvo (14; pri čemer je zadnji ukrep navajal devet manjših), informacijska družba (10), infrastruktura (6), inovacijska infrastruktura (6), javna uprava (9), javne finance (9), lokalna samouprava (10), kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje (14), italijanska in madžarska narodna skupnost v RS (niso navedli nobenega ukrepa, a so se zavezali k petim stvarem), kultura (10), mladi (9), okolje in prostor (13), politični sistem in človekove pravice (12), pravosodje in pravna država (8), raziskovanje (8), Slovenci v zamejstvu in po svetu (3), socialna politika in pokojninski sistem (13), politika enakih možnosti za vse (6), šport (5), trg dela (14), varnost (7), visoko šolstvo (7), vzgoja in izobraževanje (7), zdravstvo (11), ter zunanja politika (9).

Dalje je sporazum določal tudi, da predsednik vlade »določa prioritete projektov« in »formalno imenuje skrbnike projektov«, kot tudi nadzoruje, sodeluje in potrdi načrte izvedbe. Posamezni minister oz. skrbnik projekta pa »prevzame polno odgovornost za (ne)izvedbo dodeljenega projekta iz koalicijskega sporazuma«, pri čemer dejansko izvajanje prepusti vodji projekta in vodjem podprojektov, v sodelovanju z vodjo vladne projektne pisarne. 

Prav tako se je tri-strankarska koalicija zavezala, da bo izvedla devet (koalicijskih) projektov.  

(Samo)ocena Cerarjeve vlade
Vlado, ki trenutno še izvaja tekoče naloge, smo prosili, da nam pošlje svoje ocene, kaj jim je uspelo narediti v skladu s koalicijsko pogodbo kot tudi razloge, če jim to ni uspelo. Njihov odgovor lahko v celoti preberete tu, medtem ko v nadaljevanju lahko izberete naš izbor največjih (ne)uspehov po ministrstvih. 

---

Njihov odgovor lahko v celoti preberete v dokumentu spodaj.

---

 

Ministrstvo za obrambo
Obrambno ministrstvo je vodila Andreja Katič, ki je uspela doseči, da je bil »večletni trend padanja obrambnih izdatkov ustavljen«, ko so v vladi povečali sredstva za področje obrambe. 

Na drugi strani pa ministrstvu ni uspelo doseči sprejetje krovne zakonodaje na področju Slovenske vojske (Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski), ki bi imela »pomemben finančni učinek v smislu izboljšanja plač ter s tem pravičnejšega plačila za poslanstvo, ki ga pripadnice in pripadniki Slovenske vojske opravljajo«.

Ministrstvo za javno upravo
Boris Koprivnikar je vodil ministrstvo za javno upravo, ki je uspelo zaključiti centralizacijo ravnanja z nepremičnim premoženjem države, kot tudi reorganizirati državno informatiko. 

Ministrstvo je pripravilo spremembe Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi poenostavilo in zagotovilo učinkovitejši sistem zaposlovanja v javni upravi, a noveli zakonov niso (še) šle v državnozborsko obravnavo.

Ministrstvo za okolje in prostor
Ministrstvo je vodila Irena Majcen, ki je med drugim oblikovalo novelo zakona o graditvi objektov. 

Že julija lani je bil v javno obravnavo poslan predlog novele zakona o varstvu okolja, ki je še vedno v teku preoblikovanja glede na poslane pripombe. 

Ministrstvo za notranje zadeve
Vesna Györkös Žnidar je vodila notranje ministrstvo. Uresničili so zaveze glede reorganizacije organizacijske strukture, kar je bilo doseženo s sprejetjem novele Zakona o organiziranosti in delu v policiji kot Zakona o nalogah in pooblastilih policije. 

Na drugi strani pa ministrstvo še ni uresničilo vzpostavitvi karierni sistem v policiji, ki bi na podlagi »strokovnih in transparentnih meril in realnih potreb« poskrbel za »natančno in dosledno izvajanje kariernih poti vseh, ki so zaposleni v nacionalnovarnostnem sistemu«. 

Ministrstvo za zunanje zadeve
Zunanje ministrstvo je v Cerarjevi vladi ponovno vodil Karl Erjavec (DeSUS), ki je v tem mandatu uspelo prilagoditi diplomatsko-konzularno mrežo, z odpiranjem oz. zapiranjem predstavništev po svetu. 

Trenutno še poteka medresorski proces pregleda slovenske strategije, sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah. 

Ministrstvo za infrastrukturo 
Peter Gašperšič (še vedno) vodi infrastrukturno ministrstvo. Za največji dosežek lahko označimo integracijo javnega potniškega prometa, katerega večinoma (več kot 60 %) uporabljajo dijaki in študenti. 

Na drugi strani pa v tem mandatu niso sprejeli nobenega novega državno-prostorskega načrta za hidroelektrarne; hkrati pa zamuja gradnja HE Mokrice. 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ministrstvo vodi Dejan Židan, ki je poudarilo, da so uspešno zaključili program razvoja podeželja (2007-2013), v sklopu katerega so uspeli počrpati 99,69 % (1,1 milijarde evrov) razpoložljivih sredstev.

Na ministrstvu niso zasledili nobenega neuspeha oz. neizpeljanega načrtovanega projekta.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Maja Makovec Brenčič je vodila ministrstvo, ki je uspešno prenovilo zakone o vrtcih, o gimnazijah kot tudi o poklicnem in strokovnem izobraževanju, o športu in o visokem šolstvu.

»Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport smo pripravili in z deležniki uskladili Zakon o znanstveno-raziskovalni dejavnosti ter novelo Zakona o visokem šolstvu, vendar ju zaradi odstopa vlade ni bilo mogoče poslati v nadaljnjo proceduro,« so še zapisali.

Ministrstvo za zdravje
Pod vodstvom Milojke Kolar Celarc so pripravili zakonodajo, ki je že bila sprejeta: zakon o lekarniški dejavnosti, zakon o zdravniški službi, zakon o pacientovih pravicah kot tudi zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov. 

Ni jim pa uspelo sprejeti predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. 

Ministrstvo za finance
Finančno ministrstvo je vodila Mateja Vraničar Erman. Gotovo najpomembnejša odločitev na tem področje je bila potrditev prodaje NLB, pri čemer je bil pozneje sprejet zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. 

Na področju preiskave bančne luknje in opredelitve odgovornosti so na ministrstvu predlagali obsežne spremembe kazenskega postopka, a predlog novele zakona »v Državnem zboru žal ni bil deležen ustrezne podpore«.

Urad Vlade RS za narodnosti
Pod vodstvom Stanka Baluha je uradu v zadnjih treh letih mandata uspelo povečati sredstva za obe narodni skupnosti. 

Uradu ni uspelo v mandatu oblikovati in v državnozborsko proceduro poslati krovni, zakon o avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti. V državni zbor je prišla novela zakona o romski skupnosti, ki pa zaradi odstopa ni bil nikdar obravnavan. 

Ministrstvo za kulturo
Anton Peršak je vodil kulturno ministrstvo. Ministrstvu je uspelo spremeniti krovni zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. 

Na področju medijev je ministrstvo pripravilo tudi strategijo kot novelo zakona o medijih ter o RTV Slovenija, a nihče izmed njih ni prišel v državni zbor.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 
Službo je vodila ministrica brez resorja Alenka Smerkolj, ki je uspela izpolniti vse zaveze: sprejetje slovenske strategije pametne specializacije, zaključek evropske okoljske kohezije 2007-13 ter implementacijo za obdobje 2014-20, podporo socialnemu podjetništvu in sprejetje celovite strategije razvoja države do leta 2030. 

Ministrstvo za pravosodje
Pravosodno ministrstvo je vodil Goran Klemenčič. Med pomembnejšimi zakoni, ki so bili spremenjeni v tem mandatu, so: o kazenskem postopku, odvetništvu, kazenski zakonik, o probaciji, itd. 

Ministrstvo pa je »odstopilo od doslednega izvajanja ukrepov zgolj v dveh primerih: vprašanje relacije izvršilna veja oblasti – sodstvo in pa pri posebnem oddelku pri SDT za preiskovanje in pregon uradnih oseb,« kot tudi glede ureditve sodniškega mandata.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvu pod vodstvom Anje Kopač Mrak je v tem mandatu uspelo reorganizirati mrežo centrov za socialno delo, ki bo na novo zaživela s 1. oktobrom 2018.

Na drugi strani je ministrstvu le delno uspelo vzpostaviti vavčerski sistem za opravljanje obveznega pripravništva in praks, prenoviti sistem kadrovskih štipendij, kot tudi prenoviti trg dela. 

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Zdravko Počivalšek je kot vodja ministrstva uspel ponovno vzpostavitvi samostojno Slovensko turistično organizacijo, kot tudi sprejeti zakon o spodbujanju razvoja turizma. 

Ministrstvu je uspelo ustanoviti projektno skupino za sistemsko razdolževanje in koordinacijo prestrukturiranje, kakšnih večjih rezultatov pa ni bilo.