Na Nizozemskem do odločitve glede azila v osmih dneh

Nizozemska ima enega najbolj strogih azilnih zakonodaj v Evropi, ampak postopke izvršijo relativno hitro. Še pred reformo leta 2011 je azilni postopek trajal več let, sedaj pa osrednji del postopka običajno zaključijo v osmih dneh. Nemčija bi si lahko sosedo vzela za vzor, ocenjuje nemški strokovnjak za migracije.

V Nemčiji, kjer že zadnjih nekaj mesecev burno razpravljajo in reformirajo azilni sistem, postopki za obravnavo prošnje trajajo relativno dolgo, zato bi si lahko po oceni strokovnjaka Dietra Thränhardta z Univerze Münster vsaj deloma za vzor vzeli Nizozemsko.

Eden od glavnih razlogov za tako hiter postopek je, da prosilci za azil v osrednjem namestitvenem centru v Ter Apel na severovzhodu države že ob prihodu dobijo odvetnika. "Če se takoj pojasni vsa pomembna dejstva, steče postopek hitreje," je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal namestnik direktorja nizozemskega Urada za azil in imigracije Joel Schoneveld.

V Nemčiji na primer nevladne organizacije lahko organizirajo pravno pomoč, a to ni predpisano. Migranti so tako pogosto prepuščeni samim sebi in se lotijo postopka brez resnega posveta.

Nizozemski model deluje, ocenjujejo tudi odvetniki in nevladne organizacije, ki pomagajo migrantom. "Odvetnik pojasni prosilcem, kako postopek deluje. Poskrbi pa tudi, da je prošnja pravno dobro spisana," je dejal raziskovalec s področja migracij Dieter Thränhardt z Univerze Münster.

Nizozemci so osredotočeni na pragmatično sodelovanje oblasti, nevladnih organizacij, pravnikov in policije. Na ilustrirani tabli na območju centra v Ter Apelu so označene poti do šole, zdravnikov, organizacije za pomoč migrantom in pisarn, kjer potekajo pogovori z uradniki in kjer sprejmejo odločitve.

Osrednji center za iskalce mednarodne zaščite je skrit med polji ter ograjen z visoko ograjo. Tu najprej pristane skoraj 90 odstotkov vseh migrantov, kar trenutno pomeni okoli 2000 ljudi na mesec. Ne glede na to, kaj je bila njihova vstopna točka na Nizozemsko, morajo odpotovati v center v bližini nemške meje.

"Postopek želimo opraviti kar se da hitro, a tudi temeljito," je dejal Schoneveld.

Po registraciji in zdravstvenem pregledu se prosilce za azil pet dni pusti na miru. "Ljudje se morajo spočiti," je dodal Schoneveld.

Nato pa se začne postopek z intenzivnim zaslišanjem in preverjanjem navedb. Osrednji del postopka tako praviloma traja le osem dni. V Nemčiji to v povprečju traja 4,5 meseca. V Sloveniji pa sicer postopek za pridobitev azila traja nekaj mesecev, lahko pa se zavleče tudi do dve leti. Leta 2016 je postopek trajal v povprečju 99 dni.

Na Nizozemskem prosilce od začetka spremljajo prostovoljci. Povejo jim, kaj lahko pričakujejo, in pomagajo z birokracijo, je pojasnil Martijn van der Linden iz organizacije, ki pomaga migrantom. Nudijo pa jim tudi nasvete, saj nekateri na primer molčijo, da so homoseksualci, ker so bili v domovini preganjani, tu pa je lahko ta informacija razlog za odobritev prošnje, je dodal.

Čeprav osrednji del postopka res traja osem dni, pa morajo prosilci v resnici vseeno čakati dlje. Trenutno morajo namreč tri do štiri mesece čakati na začetek postopka. Predvsem pri očitnih primerih, kot so na primer sirski migranti, pa je postopek hitro zaključen. A se pri približno polovici primerov postopek zavleče, saj so potrebne dodatna preverjanja. Daljši postopki se tako lahko zavlečejo do 18 mesecev. V tem času prosilce namestijo v regionalne centre.

Po zaslišanju nizozemske oblasti praviloma v osmih dneh sporočijo odločitev, od tega jih je odobrenih v povprečju dve tretjini. Ostali pa imajo le malo možnosti, saj so na primer že registrirani v drugi državi ali pa prihajajo iz varnih držav.

Seveda se lahko prosilci pritožijo na odločitev, ampak običajno to pomeni le prelaganje. "Kdor nima pravice, da ostane, mora zapustiti državo. [...] Najbolje prostovoljno," je dejal Schoneveld.

V Ter Apelu poskušajo namreč zavrnjene prosilce prepričati, da se sami vrnejo v domovino. Kdor se ne vrne prostovoljno, ga izženejo ali pristane na cesti. Oskrbo si lahko zagotovijo le v večjih mestih, mnogi pa izginejo, še piše dpa.