Najvišje sodišče EU: Nove tehnike vzgajanja rastlin so enake kot gensko spremenjeni organizmi

Sodišče Evropske unije (ECJ) je včeraj objavilo razsodbo v tožbi, ki so jo vložili francoski kmetje proti biotehnološkim podjetjem. Evropski sodniki so razsodili, da so z mutagenezo pridobljeni organizmi gensko spremenjeni organizmi (GSO) in zanje načeloma veljajo obveznosti, določene z direktivo o GSO.

Organizmi, pridobljeni s tehnikami mutageneze, ki se že konvencionalno uporabljajo v številnih aplikacijah in že dolgo veljajo za varne, pa so oproščeni teh obveznosti.

Tehniko mutagenere so razvile biotehnološka podjetja, ki so hotela zaobiti prepovedi uporabe GSO na evropskem trgu. Mutageneza za razliko od transgeneze zajema vse tehnike, ki omogočajo spremembo genoma živega bitja brez vstavitve tujega DNK. Tehnike mutageneze so omogočile razvoj sort semen, odpornih na selektivne herbicide.

Sodišče je o tem odločalo, potem ko je francoska kmetijska zveza, ki zastopa interese malih kmetij, skupaj z osmimi drugimi zvezami pri francoskem državnem svetu vložila tožbo proti francoski zakonodaji, po kateri so z mutagenezo pridobljeni organizmi oproščeni obveznosti, določenih z direktivo o GSO.

Ta določa, da se GSO odobrijo po oceni tveganj, ki jih ti organizmi pomenijo za zdravje ljudi in okolje, ter zanje predpisuje zahteve glede sledljivosti, označevanja in spremljanja, so sporočili s sodišča.
Tožniki trdijo, da so se tehnike mutageneze sčasoma spremenile. Pred sprejetjem direktive o GSO so se uporabljale samo konvencionalne ali naključne metode, nato pa so se zaradi tehničnega napredka pojavile tehnike, ki omogočajo usmerjanje mutacij, da bi pridobili organizem, odporen na nekatere herbicide.

Po njihovem mnenju tudi pri odpornih semenih obstaja enako tveganje za nastanek velike škode za okolje ter zdravje ljudi in živali kot pri GSO, pridobljenih s transgenezo. Francoski državni svet je Sodišče EU zato pozval, naj pojasni, ali so z mutagenezo pridobljeni organizmi GSO in ali zanje veljajo obveznosti, določene z direktivo o GSO.

Po mnenju sodišča so z mutagenezo pridobljeni organizmi GSO in zanje načeloma veljajo obveznosti, določene z direktivo o GSO. Organizmi, pridobljeni s tehnikami mutageneze, ki se že konvencionalno uporabljajo v številnih aplikacijah in že dolgo veljajo za varne, pa so oproščeni teh obveznosti, vendar lahko države članice ob spoštovanju prava unije tudi zanje določijo obveznosti iz direktive o GSO ali druge obveznosti.

Kot je ugotovilo sodišče, bi se lahko tveganja v zvezi z uporabo teh novih tehnik mutageneze izkazala za podobna tistim, ki izhajajo iz vzgoje in širjenja GSO s transgenezo, saj neposredna sprememba genskega materiala organizma z mutagenezo omogoča dosego enakih učinkov kot z vstavitvijo tujega gena v organizem.

Te nove tehnike tako omogočajo vzgojo gensko spremenjenih sort v ritmu in obsegu, ki nista primerljiva z ritmom in obsegom pri uporabi konvencionalnih metod mutageneze. Ob tem sodišče poudarja, da se direktiva o GSO uporablja tudi za organizme, pridobljene s tehnikami mutageneze, ki so se pojavile po njenem sprejetju.