Primer Skripal: štirinajst neprijetnih vprašanj za Veliko Britanijo

Rusija poudarja, da bi poskus umora Sergeja Skripala in njegove hčerke Julije lahko izvedle tudi britanske tajne službe, saj ima britanska vlada za razliko od Rusije motiv za izvedbo takšnega napada. 

Po izgonih ruskih diplomatov iz Velike Britanije, ZDA in večine evropskih držav ter recipročnem izgonu evropskih, ameriških in evropskih diplomatov iz Rusije zadeve »Skripal« očitno še ne bo tako kmalu konec. Sedaj je v ofenzivo prešla Rusija, ki je za podtikanje celotne zadeve Rusiji obtožila kar Veliko Britanijo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je namreč na tiskovni konferenci dejal, da bi bila zastrupitev nekdanjega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke lahko v interesu britanske vlade.

Julija iz kome obiskovala »ruski Facebook«

Po njegovi oceni bi vlada v Londonu na tak način lahko preusmerila pozornost s težav, ki jih ima v zvezi z brexitom. »To bi bilo lahko v interesu britanske vlade, ki se je znašla v neprijetnem položaju, ker ji ni uspelo izpolniti obljub volivcem glede pogojev za brexit,« je dejal Lavrov na novinarski konferenci v Moskvi. Poudaril je tudi, da Rusija Skripalu ničesar ne očita in da nima motiva, da bi ga zastrupila. »Če bi od njega še kaj zahtevali, ga ne bi nikoli zamenjali,« je dejal Lavrov in ocenil, da bi bila zastrupitev Skripalovih lahko tudi v interesu britanskih tajnih služb, »ki so znane po tem, da imajo dovoljenje za ubijanje«, kar je očitna aluzija na filmsko podobo »Jamesa Bonda« in ostalih agentov »njenega veličanstva.« 

Sergej in Julija Skripal sta bila 4. marca v Salisburyju po navedbah Velike Britanije zastrupljena z živčnim strupom - London trdi, da je šlo za t. i. novičok, živčni agent, ki so ga zasnovali še v časih Sovjetske zveze. London je takrat dejal, da je "zelo verjetno", da za napadom stoji Moskva, Rusija pa odgovornost ostro zavrača.

Rusija sedaj zahteva tudi dostop do vzorcev živčnega strupa, domnevno uporabljenega v napadu. Po besedah Lavrova se »resni strokovnjaki« in »voditelji vrste držav« sprašujejo, kakšna je vloga Velike Britanije v napadu. »Mislim, da se Velika Britanija ne bo mogla izogniti tem vprašanjem,« je dejal. Kritičen je bil tudi, ker Velika Britanija še ni ugodila zahtevi ruskih oblasti po konzularnem dostopu do Julije Skripal.

Ob tem pa se je tudi razvedelo, da je Julija Skripal, 33-letna hčerka Sergeja Skripala zjutraj 7. marca, tri dni potem, ko naj bi menda padla v komo obiskala svojo spletno stran na popularnem ruskem portalu »Vkontakte«. Po nekaterih navedbah zdravnikov naj bi »na kratko prišla k zavesti« in nato znova padla v komo, druga možnost pa seveda je – da sploh nikoli ni padla v komo! Pri tem je vse to še bolj nenavadno zato, ker je Velika Britanija v popolnosti prekršila svoje mednarodne obveznosti in predstavnikom Rusije ni dovolila obiska njihove državljanke. Britanija sedaj sporoča, da »tehta« rusko zahtevo, da se ruskim diplomatom omogoči stik z menda zastrupljeno Julijo, čeprav je v takšnih primerih potrebno takšen stik v skladu z določili mednarodnega prava omogočiti nemudoma. 

Rusija je istočasno Veliki Britaniji, Franciji in Organizaciji za prepoved kemičnega orožja (OPCW) poslala tri sezname vprašanj glede zastrupitve Skripala in njegove hčerke. Rusija zahteva odgovore na ta ključna vprašanja, ki pa so takšna, da že sama po sebi kažejo na zelo nenavadno dogajanje v zvezi s tem primerom. Iz vprašanj je namreč jasno razvidno, da naj bi zdravniške ekipe na terenu pri sebi že imele primerno »protizdravilo« za Julijo in Sergeja Skripal in seveda ni jasno, kako so lahko medicinski tehniki tako hitro oziroma že vnaprej vedeli, katero protizdravilo jima bo potrebno? 

Iz vprašanj je tudi očitno, da je imela v tem primeru veliko vlogo Francija, s katero je Velika Britanija tesno sodelovala, čeprav nima neke neposredne zveze s primerom in bi bilo bolj logično, da Velika Britanija sodeluje z Rusijo, saj sta žrtvi ruska državljana. Tudi OPCW-ju je Moskva zastavila 13 vprašanj, objavljenih tudi na spletni strani ruskega zunanjega ministrstva, ki znova poudarja, da gre pri Skripalovem primeru za izmišljotino, usmerjeno proti Rusiji, hkrati pa še za »provokacijo Velike Britanije.«

Rusija sprašuje OPCW, kakšne vzorce in druge dokaze so Britanci predali OPWC-ju in ali ta misli svoje informacije o primeru Skripal deliti z izvršnim svetom OPCW-ja, katerega članica je tudi Rusija?

Ruske oblasti zahtevajo tudi več pojasnil glede nedavnega obiska strokovnjakov OPCW-ja v Veliki Britaniji - kdo je bil vodja ekipe in kdo so bili njeni člani, kako dolgo so ostali v državi in s kom so se pogovarjali. Prav tako Rusijo zanima, kakšen je bil postopek odvzemanja vzorcev živčnega strupa, s katerim je bil marca zastrupljen Skripal.

Vprašanja sama po sebi povedo dovolj in ne potrebujejo komentarja. V celoti si jih lahko preberete v nadaljevanju.

Je bil novičok razvit v Franciji ali Veliki Britaniji?

Podobnih 10 vprašanj je Rusija poslala tudi francoskemu zunanjemu ministrstvu preko francoskega veleposlaništva v Moskvi ter tudi organizaciji OPCW. Od Francije Rusija zahteva, da ji le-ta sporoči, kakšne dokaze ji je predala Velika Britanija, zanima pa jih tudi, ali so francoski strokovnjaki imeli v svoji posesti primerke živčnega strupa А-234, ki ga imenujejo tudi »novičok«. 

Rusija zahteva tudi pojasnilo trditev, da je bil v napadu v Salisburyju uporabljen prav ta živčni strup in da je bil ruskega izvora. Zadnje vprašanje na tem seznamu za Francijo se glasi: »Ali so bili primerki tega bojnega strupa ali podobni bili razviti tudi v Franciji in če so bili, s kakšnim namenom?« 

Upokojeni polkovnik Skripal je bil namreč zaradi vohunjenja za Veliko Britanijo leta 2006 na vojaškem sodišču v Rusiji obsojen na 13 let zapora. Bil je častnik ruske vojaške obveščevalne službe, obsojen pa je bil izdaje, ker je od 90. let britanski obveščevalni službi MI6 proti plačilu posredoval podatke o identiteti ruskih tajnih agentov, ki so pod krinko delovali v Evropi. Takrat so mu tudi odvzeli čin. Leta 2010 ga je Moskva skupaj s še tremi zaporniki izročila Veliki Britaniji v zameno za 10 ameriških vohunov. Moskva trdi, da ni imela nobenega razloga za njegovo zastrupitev in da tega napada ni izvedla.

Velika Britanija je zaradi napada izgnala 23 ruskih diplomatov. Sankcije temeljijo na sklepu, da poleg zaključka, da je Rusija najverjetneje izvedla ta napad »nobeno drugo razumno pojasnilo ni verjetno«. Na tej podlagi so nato sledile tudi sankcije številnih drugih držav proti Rusiji ter izgoni ruskih diplomatov iz ZDA, Avstralije, zveze Nato in nato še 14 članic EU-ja. Slovenija se zaradi ocene, da preiskava še ni končana, skupaj s še nekaterimi članicami EU tem izgonom ni pridružila.