REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zrno na zrno, pogača, blok na blok - bitcoin

Zrno na zrno, pogača, blok na blok - bitcoin

Kriptovalute v zadnjem času žanjejo veliko zanimanja tudi pri Slovencih, ki pogledujejo proti morebitnim velikim zaslužkom. Temu botrujejo med drugim rekordne vrednosti bitcoina kot najbolj znane kriptovalute, ki kar ne preneha rasti. 

Rudarjenje

Shrani se jih v digitalni denarnici, ki je lahko programska ali strojna. Programska je v obliki programa na osebnem računalniku, strojna pa v obliki majhne naprave, največkrat v obliki ključka USB, ki deluje kot denarnica. Ker so slednje fizično ločene od računalnikov, so zaščitene pred krajo s strani kibernetskih kriminalcev. Nekateri uporabniki valuto pustijo pri spletni borzi, kjer so jo kupili, kar pa po opozorilih ni najbolj varno, saj je nekaj takšnih spletnih stranih v preteklosti preprosto izginilo s spleta.

Rudarjenje kriptovalut je, poenostavljeno povedano, odkrivanje novih kovancev. Uporabniki si namreč kriptovalute nenehno izmenjujejo, vse transakcije, opravljene v določenem obdobju, pa se zberejo v seznam, ki se imenuje blok. Naloga rudarjev je, da transakcije potrdijo in jih zapišejo v glavno evidenco, ki se imenuje veriga blokov oz. blockchain.

V glavni knjigi so zapisane vse transakcije, ki so bile kadar koli opravljene med dvema naslovoma kriptokovancev kjer koli v omrežju. Ko je ustvarjen nov blok, se ga doda v verigo blokov, ki se tako neprestano posodablja. Vpogled vanjo imajo vsi uporabniki kriptovalut.

Rudarji med seboj tekmujejo, da bi prvi dokončali določen blok. To počnejo z uporabo posebne programske opreme. Vsakokrat, ko nekdo uspešno ustvari verigo blokov, za nagrado prejme kriptovaluto v določeni vrednosti.

Bitcoin omrežje

Dovolj varni? 

Kriptovalute je mogoče kupiti v menjalnicah ali si jih prislužiti z delom, najpogosteje rudarjenjem kriptovalut. Ena bolj znanih evropskih menjalnic je slovensko-luksemburški Bitstamp, ki podpira kriptovalute bitcoin, bitcoin classic, litecoin, ether in ripple.

Prav včeraj je vrednost kriptovalute bitcoin v azijskem trgovanju upadla za 15 odstotkov, potem ko so v javnost prišle informacije, da so hekerji napadli južnokorejsko borzo za kriptovalute Youbit. Bitcoin, ki je bil v začetku tedna vreden že 19.500 dolarjev, je včeraj upadel z 18.000 na 15.815,75 dolarja, nato pa malo okreval.

Zaradi hekerskega napada bo južnokorejska borza za kriptovalute končala v stečaju, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Vrednost bitcoina se je od začetka leta povečala za skoraj 20-krat.

Brez regulacije

Bitcoin sicer tako kot ostale kriptovalute ni reguliran, kar pomeni, da nad njim ne bdi nobena centralna banka, niti ni podprta s strani katere od držav.

Zaradi velikega razmaha kriptovalute bitcoin je po mnenju predsednika nemškega inštituta za gospodarsko raziskovanje Ifo Clemensa Fuesta potreben strožji nadzor. "Pozivam k previdnosti," je dejal in menil, da bi morale države in centralne banke nujno poskrbeti za regulacijo. Podobnega mnenja so tudi nekateri drugi ekonomisti.

Fuest vidi v kriptovaluti številne probleme: "Vprašati se moramo: Kaj je s transakcijami, ki se odvijajo v bitcoinih? Se obračunava davek, se morda izvajajo nelegalni posli?" Poleg tega bi morali pozorno spremljati, ali lahko pride do tveganj za finančno stabilnost, ko se bodo odločile v bitcoin vlagati inštitucije, je dejal za nemški časnik Neuen Osnabrücker Zeitung.

Nemški ekonomist še ne ve, ali se bo bitcoin trajno obdržal. "Te virtualne valute pa tudi ne bi smeli prehitro odpisati," je dodal. Sam je tu nekoliko bolj previden kot številni dvomljivci, ki bitcoinu napovedujejo zaton, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Konec tedna je k zakonski ureditvi tega področja pozval tudi direktor švicarske banke UBS Axel Weber. V pogovoru za švicarski časnik Neue Zürcher Zeitung je dejal, da bitocin zanj ni pravi denar. "Če bodo zdaj tudi mali vlagatelji skočili na bitcoinov vlak, se morajo vmešati regulatorji," je dejal in dodal: "Mi kot banka smo povsem zavestno pozvali pred tem produktom, saj po naše nima vrednosti in se ne bo obdržal."

Weber je centralne banke že sredi novembra pozval, naj tveganje, ki tiči v kriptovalutah, vzamejo resno. Takrat je opozoril, da bitcoin ne izpolnjuje nobenega kriterija za denarno enoto. "Najpomembnejša funkcija vsake valute je, da se uporablja kot plačilno sredstvo," je dejal. Zato pa mora biti široko sprejeta, kar v primeru bitcoina ne drži.

Kritiki svarijo pred balonom, ki grozi, da se bo razpočil in utegne imeti celo sistemske posledice. Trenutno naj bi bil sicer obseg trgovanja s kriptovalutami še majhen.

Bitcoin je "prej sredstvo špekulacije kot pa plačilno sredstvo", je prejšnji teden za nemški časnik Neuen Osnabrücker Zeitung dejal tudi predsednik nemške centralne banke Carl-Ludwig Thiele. Sam svari pred vlaganji v virtualne valute: "Opažamo skokovito rast vrednosti, kar pa ne spremeni dejstva, da obstaja nevarnost, da vlagatelj izgub vse."

K sprejemu ustreznih ukrepov v zvezi s kritpovaluto bitcoin je pozvala tudi francoska vlada. "Naslednji predsedujoči predsedstvu držav G20, Argentini, bom predlagal, naj vsi skupaj na vrhu G20 v aprilu razpravljamo o bitcoinu," je dejal francoski finančni minister Bruno Le Maire v pogovoru za televizijo LCI. Problematiko je treba osvetliti in regulirati, je dejal. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron meni, da je končno treba začeli razpravo na mednarodni ravni, kako bi uredili trgovanje s kriptovaluto.

Denar euro

Brez davka

Slovence k bitcoinu in drugim kriptovalutam vleče tudi dejstvo, da trgovanje z njimi ni obdavčeno. 

Dohodnine se v skladu z zakonom o dohodnini namreč razen v posebnih primerih ne plača od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin in od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. "Skladno z navedenim se od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem bitcoinov, ne plača dohodnina," so zapisali na Finančni upravi RS (FURS).

Se pa obdavči dohodek, ki ga fizična oseba dosega pri t. i. "rudarjenju" bitnih kovancev, in sicer kot drugi dohodek po zakonu o dohodnini. Višina dohodka v evrih se določi z upoštevanjem vrednost bitcoina v evrih v času, ko je bil dohodek prejet.

Ocene v zvezi z obsegom dobička iz trgovanja z bitcoini pri Fursu sicer še nimajo. Kot so pojasnili, se nadzor tovrstnih obravnav dohodkov praviloma ne razlikuje od drugih vrst nadzorov.
"Praviloma se pri fizičnih osebah nadzirajo denarne transakcije oz. prilivi in odlivi na in iz transakcijskih računov ter morebitno povečanje premoženja fizičnih oseb brez ustrezno prijavljenih dohodkov oz. njihovega trošenja," so zapisali.

Po pojasnilih Fursa se bitcoin v Sloveniji sicer ne šteje za denarno sredstvo niti ne za finančni instrument. Enaka pravila veljajo tudi za druge "istovrstne virtualne valute, ki delujejo na podoben način, kot virtualna valuta bitcoin".

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek