REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemški garanti toženi zaradi neplačevanja preživnine beguncem

Nemški garanti toženi zaradi neplačevanja preživnine beguncemFoto: CHRISTOF STACHE/AFP/GETTY

Administrativno sodišče v osrednjenemškem mestu Giessen je razsodilo proti trem nemškim državljanom, ki so bili garanti sirskim beguncem zaradi izplačevanja socialne pomoči. Po nemških zveznih deželah zdaj uradi socialne pomoči vlagajo tožbe proti državljanom, ki so se zavezali, da bodo migrantom oz. beguncem krili stroške preživetja za prva tri leta življenja v Nemčiji, in sicer v minimalni višini okoli 700 € na mesec.

Vrnitev socialne pomoči

Uradi socialne pomoči tako zdaj zahtevajo vrnitev denarja tudi v primerih, ko so begunci pridobili mednarodno zaščito (azil) in dovoljenje za bivanje. Eden izmed teh garantov je tudi William Eichouh, tudi sam iz Sirije, ki se je zavezal, da bo tri leta živel svojega brata in njegovo ženo.

V štirih mesecih po prihodu v Nemčijo sta oba pridobila azil, zaradi česar jima je nehal plačevati »preživnino«, saj sta dobila socialno pomoč od države. 

A zdaj bo moral po petkovi sodbi sodišča nemški državi plačati več kot 30.000 € kot povračilo za izplačano nadomestilo za brezposelnost za oba sorodnika. Eichouh je bil prepričan, da mu ni potrebno več plačevati preživnine (kljub temu, da je podpisal pogodbo), od takrat ko sta njegova sorodnika pridobila status begunca.

Pravna zmešnjava

Primer je razkril pravno zmešnjavo oz. neujemanje prava na zvezni in deželni ravni. Nemški (zvezni) zakon o stalnem prebivališču namreč nalaga, da je dolžnost garanta končana, ko se spremeni status bivališča migranta. Nekateri so ta člen interpretirali, da to pomeni, ko pridobijo status begunca in so tako nehali plačevati, ne glede na podpisano pogodbo. Temu pritrjujejo tudi nekatere nemške zvezne dežele. 

A nemška zvezna vlada nasprotuje tej interpretaciji, pri čemer se opira na razsodbo zveznega administrativnega sodišča iz letošnjega januarja, ki je podprlo vladno stališče.

Zakon o stalnem prebivališču namreč določa trajanje kritja življenjskih stroškov in sicer pet let za primere po 6. avgustu 2016 in tri leta za primere pred tem. Nekatere zvezne dežele so že zaprosile zvezno vlado, da izda natančna navodila, ki se nanašajo na take primere.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek