Mueller zateguje zanko okoli Donalda Trumpa

Priznanje nekdanjega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna, da je »zavestno« lagal preiskovalcem ameriškega zveznega urada za preiskave (FBI) glede svojih stikov s predstavniki Rusije predstavlja za sedanjega predsednika ZDA največjo nevarnost v okviru preiskave o »vmešavanju Rusije« v predsedniške volitve leta 2016.

Posebni preiskovalec Robert Mueller je tudi s tem pridobljenim priznanjem pokazal, da uporablja znano taktiko FBI-ja, da si namreč pridobiva priznanje »manjših rib« in potencialnih obtožencev, ki imajo nekaj »masla na glavi«, da bi nato s pomočjo njihovih priznanj in informacij zategnil zanko okoli večjega »plena.« In prav to dejstvo bi moralo ameriškega predsednika Donalda Trampa še posebej skrbeti.

Zategovanje mreže okoli Donalda Trumpa

Nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost – odstopil je februarja letos – res ni bil dolgo časa na svoji funkciji, vendar gre vsekakor za osebo, ki spada v krog najbližjih zaupnikov Donalda Trumpa. Ne smemo pozabiti, da je bil prejšnji direktor FBI James Comey s strani Donalda Trumpa nepričakovano odpuščen prav zato, ker ni želel »opustiti« preiskave zoper Flynna, za katerega je predsednik ZDA v pogovoru na štiri oči s Comeyem dejal, da je »dober fant« in da »upa«, da lahko Comey to »pusti, da gre« oziroma – opusti preiskavo.

Sedaj pa zaradi laganja preiskovalcem Flynna čaka od šest do dvanajst mesecev zapora ali pa morda zgolj pogojna kazen. Tako se je namreč pogodil z posebnim preiskovalcem Robertom Muellerjem. To pa seveda pomeni, da je v zameno moral ponuditi kakšne zelo koristne informacije. Šele v tem primeru namreč ameriški preiskovalci sklepajo dogovore. V konkretnem primeru bi Flynna samo  zaradi laganja preiskovalcem lahko doletela petletna zaporna kazen. Skupaj z drugimi obtožbami pa bi ga lahko doletela še veliko višja zaporna kazen. Michael Flynn je namreč deloval tudi kot lobist in dobil visoke honorarje od Turčije, vendar je oblastem pozabil prijaviti, da deluje kot »tuji agent.« To predstavlja kršitev zveznih zakonov.

Obenem je bil Flynn vsaj v začetku Trumpove kampanje njegov glavni oblikovalec zunanje in varnostne politike.  Če pa je sedaj priznal, da je preiskovalcem lagal glede svojih pogovorov z veleposlanikom Rusije, bi to lahko bilo zelo nevarno tudi za predsednika ZDA, v kolikor bi Flynn te pogovore opravil že v času, ko je bil Donald Trump še zgolj kandidat za predsednika. Za sedaj sicer kaže, da temu ni tako – Flynn naj bi trdil, da se je o sankcijah zoper Rusijo z ruskim veleposlanikom v ZDA pogovarjal tedaj, ko je bil Donald Trump že izbran za novega predsednika in pred njegovo prisego, ko je funkcijo sicer še zmeraj opravljal Barack Obama. To je v ZDA dovoljeno.

Tedaj naj bi tudi ruskim sogovornikom svetoval, da naj se ne odzovejo ostro na sankcije, ki jih je proti Rusiji lani uvedla administracija Baracka Obame. Ruski predsednik Vladimir Putin je nasvet upošteval, dan zatem pa se je na twittru oglasil tudi Donald Trump, ki je pohvalil ruskega predsednika, češ d aje zmeraj vedel da je to »pameten mož.« Vendar pa bi bilo za Donalda Trumpa zelo nevarno, če bi se pokazalo, da je Flynn takšne in podobne pogovore z veleposlanikom ZDA vodil še predno je bil Donald Trump izvoljen za predsednika.

Prav zato je Flynnovo priznanje krivde veliko bolj resna zadeva, kot na primer obtožbe zoper Paula Manaforta, vodjo Trumpove kampanje, ki je obtožen pranja denarja. Manafort je ob tem denar dobival preko Ukrajine in ne Rusije, hkrati pa ni bil na čelu kampanje, ko je Trump že postal predsednik.

Naslednje tarče Roberta Muellerja bi zato lahko bile zet predsednika ZDA Jared Kushner, ali pa Donald Trump mlajši, ki je enako kot Kuschner bil prisoten na srečanju julija leta 2016 v Trumpovi stolpnici, kjer je bilo govora o pomoči Rusije pri dostavi »umazanije« na račun Hillary Clinton. Preiskava se torej vse bolj približuje samemu predsedniku ZDA, ki celo v času ko je bil direktor še Comey ni bil neposredno tarča preiskave. Michael Flynn je vsekakor nekdanji, toda tudi najvišji predstavnik Bele hiše, ki se je znašel v preiskavi. Bil je tudi eden od najbolj pomembnih svetovalcev predsednika Trumpa in se je nahajal na mestu, ki ni zahtevalo podpore kongresa. Njegovo priznanje krivde pa je hkrati dokaz, da je preiskovalcem FBI-ja že dal pomembne informacije, ki bodo gotovo obremenile druge, višje uradnike ameriške administracije.

Priznanje krivde in ugodna obravnava – samo s sodelovanjem

»To je tukaj prava zgodba. To, da se je odločil za sodelovanje z Robertom Muellerjem v zameno za bolj ugodno obravnavo. In v takšne dogovore tisti, ki preiskujejo ne vstopajo, vse dokler tožilec ni ocenil in neodvisno potrdil, da ima potencialna priča bistvene, kredibilne in zanesljive dokaze, ki bodo v zvezi s kriminalno in nezakonito aktivnostjo lahko obremenili višje in pomembnejše osumljence,« opozarja Jimmy Gurulé, nekdanji pomočnik generalnega tožilca, ki je danes profesor na Univerzi Notre Dame.

To seveda ne pomeni, da je s tem že konec Trumpovega predsedniškega mandata. Preiskovalce zagotovo čaka še veliko dela. Vendar je Brandon Garrett, profesor prava na univerzi Virginia prepričan, da je Flynn najverjetneje že dal vse »vredne informacije« preiskovalcem FBI-ja.« »Dogovor o priznanju krivde se ponudi le v primeru, če je že obstajalo resnično sodelovanje,« opozarja Brandon Garrett. Obenem pa Lisa Kern Griffin, profesorica kazenskega prava na univerzi Duke ocenjuje, da jo je Michael Flynn »odnesel zelo poceni«, vsaj glede na vse možne obtožbe, ki bi ga lahko čakale.

Pogojna kazen ali leto dni zapora je samo v primerjavi s petletno kaznijo za laganje brez dogovora »skoraj nič.« Istočasno preiskovalci niso obtožili Flynnovega sina, ki naj bi bil – za račun Turčije – vpleten v poskus ugrabitve turškega klerika Fethullaha Gulena, največjega nasprotnika turškega predsednika Tayyipa Erdogana, ki živi v ZDA.

Lisa Kern Griffin je prepričana, d aima Flynn najmanj »uničujoče« informacije o Trumpovem zetu Jaredu Kuschnerju, saj sta Flynn in Kuschner precej časa zelo tesno sodelovala. Kuschner naj bi bil »starejši član« Trumpovega »tranzicijskega teama«, ki je Flynnu naročal, da naj ima stike z ruskim veleposlanikom v ZDA Sergejem Kisljakom. Vendar pa usoda Donalda Trumpa, kot ocenjuje profesorica Lisa Kern Griffin, najverjetneje ne bo razrešena s pravnimi, pač pa političnimi sredstvi - morda že na prvih naslednjih volitvah. Ali celo prej…