Znanost prehiteva etiko: človeški 'mini-možgani', vsajeni v telesa podgan, "so se pričeli integrirati"

Tehnologija matičnih celic je v zadnjem času tako zelo napredovala, da so znanstveniki v laboratorijih uspeli vsaditi miniaturne različice človeških organov - imenovane organoidi - v telesa podgan. Vendar pa so medicinski etiki sedaj zaskrbljeni nad nadaljevanjem teh eksperimentov. Predvsem zaradi nepričakovanega razvoja rasti teh mini-možganov v telesih živali.

Možgani v laboratorijskih posodah

Ta zaskrbljenost je postala še bolj očitna po letnem srečanju Društva za nevroznanost, ki se je 11. novembra začelo v Washingronu v ZDA. Dve ekipi znanstvenikov nameravata namreč predstaviti javnosti svojo še neobjavljeno raziskavo o nepričakovani interakciji med človeškimi "mini možgani" z njihovimi gostitelji - s telesi podgan in miši.

V svoji raziskavi znanstveniki pojasnjujejo, kako so organoidi v telesih podgan in miši uspešno preživeli dolga obdobja - v enem primeru dva meseca - ter da so se v tem času celo povezali z krvotokom živali in njihovim živčnim sistemom, ter prenašali signale med celicami živali in implantiranimi človeškimi celicami. Gre za dosežek, ki je bil doslej brez presedana.

"Tukaj vstopamo na popolnoma novo področje. Znanost napreduje tako hitro, da je etika ne dohaja več," je dejal Christof Koch, predednik Allenovega inštituta za znanost možganov v Seattlu. Dosežek je seveda že to, da je mogoče "mini-možgane" razvijati in jim pomagati pri rasti v laboratorijskih pogojih.

Ti organoidi imajo številne podobnosti z možgani ljudi v zgodnjih fazah razvoja. Čeprav niso "živi" v tistem smislu, kot je živ popolnoma oblikovan človek, ti možgani ne glede na to rastejo in se razvijajo ter so organizirali v različne ravni, podobno kot možgani odraslih ljudi. Ti možgani se tudi odzivajo na zelo podoben način, na primer na psihodelične droge. Organoidi imajo potencial, da revolucionarno spremenijo raziskave človeških možganov, kajti znanstveniki lahko na njih izvajajo tudi takšne eksperimente, kot jih ne bi mogli izvajati na ljudeh.

Znanstveniki medtem tudi razpravljajo, ali imajo ti možgani  tudi "zavest" ali ne, vendar pa dejstvo, da jih je mogoče uspešno vsaditi v laboratorijske živali, odpira celo vrsto novih etičnih vprašanj o tem, kaj je (in kaj ni) človek in kje so meje znanstvenih posegov. Eden od največjih problemov pri razvoju teh "mini-možganov" v laboratoriju je, da bi se ti organoidi lahko bolj razvili in vzpostavili bolj zapleteno interakcijo s telesi gostiteljskih živali, zaradi česar je razprava o obstoju ali neobstoju zavesti še toliko bolj urgentna. Nekateri kritiki znanosti so že sedaj prepričani, da znanost po "neznanem ozemlju" že sedaj napreduje predaleč in prehitro.

Himere človeških svinj kot prvi Frankensteini

George Church iz Medicinske šole na Harvardu je organoide uspel razviti celo v laboratorijskih posodah.  Januarja letos pa so na primer v inštitutu Salk ustvarili "himere človeških svinj" in s tem odprli pot za možnost, da svinje s človeškimi možganskimi celicami morda razvijejo tudi človeško zavest.  Istočasno je tretji laboratorij predstavil projekt uspešne povezave človeških možganskih organoidov z krvotokom.  Ta poskus je nato zašel v tako vprašljive etične vode, da je laboratorij zaustavil eksperimentiranje.

Nevrolog Hongjun Song iz Univerze v Pennsilvaniji sicer ne verjeme "da bi organoid v krožniku lahko razmišljal", vendar je prepričan, da je to "tema, o kateri se moramo pogovoriti."

Danes organoidi, ki so vsajeni v majhna telesa miši in predstavljajo tisočinko človeških možganov, ne morejo doseči niti stopnje razvoja otroških možganov. "Te male živalice vam ne bodo rekle 'živijo,'" je prepričan  pravnik in bioetik Hank Greely iz Univerze Stanford.

Vendar pa hiter razvoj znanosti odpira vprašanje, ali bomo morda že kmalu "ustvarili nekaj humanoidnega, kar bomo morali vzeti resno v smislu spoštovanja in dignitete - ter ugotoviti, kaj to pomeni."

"Na neki točki v prihodnosti se bi lahko zgodilo, da bo to, kar boste ustvarili, zahtevalo neke vrste spoštovanje. Naslednje leto je 200 obletnica izdaje Frankensteina, ki ga je napisala Mary Shelley in mislim, da je ta zgodba relevantna za to, o čemer se pogovarjamo tukaj," opozarja Hank Greely.