Tretjina Nemcev verjame, da so lažne novice vplivale na parlamentarne volitve

Kljub temu, da med samo volilno kampanjo pred nedavnimi parlamentarnimi volitvami v Nemčiji ni bilo veliko govora o lažnih novicah, še vedno poteka debata o njihovemu dejanskemu vplivu.

Glede na objavo nemške fundacije Stiftung Neue Verantwortung (SNV) naj bi skoraj tretjina Nemcev verjela, da so lažne novice imele večjo vlogo pri izidu nemških parlamentarnih volitev, ki so potekale 24. septembra, poroča nemški DW.

Kljub zagotovilom, strahovi

Več tednov pred volitvami so državni (varnostni) uradniki in medijski strokovnjaki zatrjevali nemški javnosti, da volitve ne morejo biti ogrožene s strani hekerjev in tuje propagande. 

SNV je za analizo najela neodvisni inštitut za politične in družbene raziskave Kantar Public, katera je izvedla teden dni po volitvah anketo med nemškimi volivci. 

Ugotovili so, da je strah pred lažnimi novicami večji od njihovega dejanskega obstoja oz. vpliva. Alexander Sängerlaub iz SNV je tako poudaril, da obstaja močna povezava med strahom pred možnimi lažnimi novicami med volitvami in medijsko pozornostjo, katera spremlja same volitve. Na predstave Nemcev je namreč močno vplivala zgodba o vplivu lažnih medijev in tujih držav na ameriške predsedniške volitve lansko leto.

Kaj je sploh lažna novica?

Medtem ko sedanji ameriški predsednik Donald Trump za lažne novice označuje vse poročanje številnih medijev (CNN, The New York Times, Washington Post, itd.), ki so kritični do njega, pa nemška javnost za lažne novice smatra predvsem na debate na spletnih omrežjih.

Kakšna je definicija lažne novice, je odvisno od vsake družbene skupine in sicer glede na njihovo politično prepričenje. Tako naj bi volivci Alternative za Nemčijo (AfD) delili prepričanje Trumpa in njegovih podpornikov, da so poročanja ustaljenih medijev (mainstream media), katera niso v skladu z njihovimi prepričanju, lažne novice.

Posledično ne presenečajo rezultati anketa, katera kaže, da prav podporniki AfD najbolj verjamejo o vplivu lažnih novic. Medtem ko se je povprečno 61 % vprašanih strinjala z izjavo, da obstaja veliko lažnih novic, je odstotek podpornikov AfD še višji – kar 71 %.

Zamegljena resničnost

Sängerlaub je glede vpliva lažnih novic odgovoril: »Lažne novice delajo dobro tisto, za kar so zasnovane. To je širjenje zamegljenega pogleda na resničnost, ki je nato politično uporaben.«

Lažne novice so nato dalje deljene znotraj socialnih omrežij, pri čemer so uporabniki v zaprtem informacijskem krogu, v katerem so deležni le novic, ki ustrezajo njihovemu političnemu prepričanju. 

Volivci AfD tako smatrajo socialna omrežja za bolj zanesljiv vir novic, kot katerakoli druga politična skupina. Pri tem so opozorili, da 17 % volivcem AfD spremlja novice le preko spletnih omrežij.

Ni dokazov

SNV ni našla dokazov, da bi lažne novice dejansko vplivale na izid volitev, kot tudi ne izvora prepričanja, da je to tega prišlo. A vlogo pri tem pripisuje prav medijem, ki so preveč napihovala strahove posameznikov, ki so preko njihovega poročanja postali realnost (za nekatere).

V času volitev je tako Google za nemške uporabnike zasledil, da so večkrat iskali pojem »lažne novice«, kot druge bolj primerne glede volitve (npr. »družbena enakost«, »nadzor najemnin«, itd.), in to kljub temu da so imele lažne novice manjši dejanski vpliv na njihovo življenje kot te volilne teme.

Politiki morajo tako najti način, kako bodo nagovorili in prepričali ljudje, ki ne zaupajo medijem: »To bo bil eden glavnih izzivov v času 'alternativnih medijev' in 'alternativnih dejstev'.« 

Ljudje sami pa lahko preprečijo vpliv lažnih novic s preprostim vprašanjem: »Ali je ta novica iz zanesljivega vira? Ali lahko zaupam viru?« A v tem sodobnem svetu, ki je vse hitrejši, bralci nimajo časa, da bi bili bolj pozorni na to, kaj berejo in gledajo.