"Ukrajina je Madžarski porinila nož v hrbet!"

V senci krize v Španiji in sporov, ki jih dan za dnem sproža ameriški predsednik Donald Trump, ter strahu sveta, da bo prišlo do nove vojne s Severno Korejo ali celo z Iranom, je v skoraj vsej Evropi ostala neopažena vest iz Ukrajine, da je Vrhovna rada (parlament Ukrajine) Ukrajine sprejela blago rečeno "kontroverzen" zakon, po katerem se v šolah in na fakultetah ukinja pouk v jezikih nacionalnih manjšin.

Prizadete vse manjšine

Ukrep je najbolj prizadel rusko, pa tudi madžarsko in romunsko manjšino v državi. Predvsem za Madžarsko, ki je Ukrajini stala ob strani tudi v času napetosti z Rusijo pred dvema letoma, je bila poteza ukrajinskega parlamenta pravi šok. Madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve je takoj kritiziralo madžarski parlament in ocenilo, da se na ta način kršijo pravice madžarske manjšine.

"S sprejemom sprememb Zakona o vzgoji in izobraževanju, ki hudo krši pravice madžarske manjšine, je Ukrajina Madžarski porinila nož v hrbet!" je v sporočilu madžarskega zunanjega ministrstva zapisal madžarski zunanji minister Péter Szijjártó. Po njegovi oceni je odločitev Ukrajine, s katero je Madžarski odvzela možnost študiranja in učenja v maternjem jeziku "sramotna."

"Sramota je, da država, ki želi razvijati tesnejše odnose z Evropsko Unijo, sprejema odločitev, ki je v popolnem nasprotju z evropskimi vrednostmi. Nedopustno je, da je Ukrajina Madžarom odvzela njihovo pravico do učenja v maternem jeziku tako v šolah kot na univerzah in da je to možnost dopustila samo v osnovnih šolah in v vrtcih. Zakonske spremembe predstavljajo nevarnost za delovanje večine šol v Zakarpatju in kršijo pravice 150 000 Madžarov, ki živijo v Ukrajini", je dejal madžarski minister za zunanje zadeve.

Péter Szijjártó je dodal, da bo madžarska vlada v vseh mednarodnih organizacijah storila vse, da ukrajinski zakon ne bi stopil v veljavo.  Madžarski minister je poudaril, da je ta poteza "še posebej sovražna" tudi zato, ker je Madžarska Ukrajini v zadnjih mesecih večkrat pojasnjevala, da so načrtovane spremembe v nasprotju z madžarskimi interesi.

"To je bilo storjeno kljub temu,da je v zadnjih nekaj mesecih Madžarska Ukrajini odobrila več vrst pomoči, ki so bile izjemno pomembne za proces družbenih integracij, družbeno in varnostno situacijo v Ukrajini", je dejal Péter Szijjártó.

Tarča predvsem rusko govoreči prebivalci

Tudi Romunija je izrazila zaskrbljenost zaradi odločitve ukrajinskega parlamenta, da sprejme zakon, ki krši pravice manjšin, vključno z pravicami romunske manjšine v Ukrajini. Ministrstvo za zunanje zadeve Romunije je sporočilo, da želi "odpreti razpravo o Zakonu o izobraževanju, ki je bil petega oktobra sprejet v Vrhovni radi, še posebej o členu 7., ki vsebuje določbe o izobraževanju v manjšinskih jezikih," je sporočilo romunsko ministrstvo za zunanje zadeve. Bukarešta opozarja, da je zakon v nasprotju z evropsko Okvirno konvencijo za zaščito manjšin. Podobna opozorila je podala tudi Rusija.

Očitno je, da so bili dijaki in študentje, ki se učijo v ruščini, tudi glavna "tarča" novega zakona, madžarski in romunski pa so "postranska škoda", kajti Ukrajina je podobne ukrepe, usmerjene proti ruskemu jeziku pred dvema letoma sprejela že takoj po prevratu, s katerim so odstavili predsednika Viktorja Janukovića. To je bil tudi eden od glavnih razlogov za upor ruske manjšine na vzhodu države, ki je na koncu privedla tudi do odcepitve Krima. Težava sedanjega "nediskriminatornega" ukrepa pa je očitno v tem, da je enako kot rusko manjšino prizadel tudi manjšine drugih ukrajinskih sosed in zaveznic.