Nobelovo nagrado za mir prejela kampanja ICAN, ki ji je Slovenija vztrajno nasprotovala

Nobelovo nagrado za mir je letos prejela mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje ICAN in to zaradi "prizadevanja za osveščanje o katastrofalnih humanitarnih posledicah uporabe jedrskega orožja", je danes v Oslu sporočil norveški Nobelov odbor.

Norveški Nobelov odbor, ki ga imenuje norveški parlament, je v utemeljitvi odločitve navedel, da je Ican vodilni igralec civilne družbe v prizadevanjih za prepoved jedrskega orožja. ICAN je dejansko velika mednarodna mreža nevladnih organizacij s sedežem v Ženevi, v njenem članstvu pa so organizacije iz okoli sto držav sveta. Največji uspeh je kampanja dosegla julija, ko so Združeni narodi sprejeli nov sporazum o prepovedi jedrskega orožja.

Pogodbo je julija v Generalni skupščini ZN potrdilo 122 držav, vendar med njimi ni bilo jedrskih držav ter članic zveze Nato. Pogodba državam prepoveduje razvoj, testiranje, proizvodnjo, nakupe, skladiščenje in posedovanje jedrskega orožja in drugih eksplozivnih jedrskih naprav. Prepoveduje tudi uporabo tega orožja ali celo grožnje z njegovo uporabo.

Slovenija sodelovala v demonstracijah proti glavnemu uspehu ICAN-a

Podelitev te nagrade so že pozdravili po vsem svetu, med prvimi pa je zadovoljstvo nad podelitvijo nagrade izrazila tudi visoka komisarka EU Federica Mogherini. Vendar pa ob podelitvi te nagrade ni mogoče prezreti dejstva, da je nagrado dobila organizacija, ki so ji številne članice EU in med njimi tudi Slovenija - vztrajno nasprotovale.

Ko so ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku države danes začele podpisovati novo mednarodno pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, za katero ima največ zaslug prav ICAN je slovenski predsednik vlade Miro Cerar dejal, da Slovenia pogodbe ne bo podpisala.

"Slovenija se je že prej pridružila zahtevam po jedrski razorožitvi in naša vlada to zelo podpira, podpiram tudi sam. To je nekaj, kar ves čas zagovarjamo in tako bomo tudi nadaljevali," je dejal Cerar. A hkrati je dodal, da je ta pogodba "v določenih vsebinah preveč radikalna in nerealna". "Mi si prizadevamo za odstranjevanje jedrskega orožja, za razorožitev jedrskih velesil, ker to je huda grožnja človeštvu. Slovenija bo na tej poti vztrajala, seveda pa moramo to delati premišljeno in ne z nekimi ad hoc akcijami, ki so vnaprej obsojene na neuspeh in kjer gre bolj za neko promocijo stališč," je dejal premier Cerar slovenskim novinarjem v New Yorku.

Slovenija se je s to odločitvijo uvrstila med maloštevilne države sveta., ki k tej pogodbi niso pristopile. Prav tako ne drži ugovor, češ da Slovenija zaradi usklajevanja svojih stališč z članicami EU ali zveze NATO ne bi mogla ravnati drugače, saj so Avstrija, Švedska, Italija, Estonija in mnoge druge evropske države podprle novo konvencijo. Slovenija se je v nasprotju s tem tudi pridružila bojkotu, ki so ga v OZN organizirale ZDA skupaj s tridesetimi drugimi državami. S tem je očitno ravnala v popolnem nasprotju s tisto smerjo delovanja, ki si je letos prislužilo Nobelovo nagrado za mir.

Ameriška veleposlanica v OZN Nikki Haley je na začetku junija celo organizirala demonstracije zavezniških veleposlanikov v ZN pred vrati generalne skupščine OZN, kjer je konferenca začela delo. Ne glede na to pa so si že ob prvem glasovanju o novi pogodbi v OZN "za" upale glasovati tudi mnoge evropske ali razvite države, na primer Avstrija, Ciper, Estonija, Irska, Italija, Liechtenstein, San Marino, Švedska in številne druge, ki so v začetku julija še enkrat podprle konvencijo.

Slovenij ni bilo med njimi, ker je svojo politiko "uskladila" z ZDA. Prav organizacija ICAN je tudi razkrila, da so v tajnem dokumentu Združene države Amerike zahtevale od svojih zaveznic, da naj v OZN glasujejo proti omenjeni pogodbi in bojkotirajo pogajanja o novi pogodbi, saj bi pogodba lahko "spodkopala prepričanje, da je jedrsko orožje legitimno za nekatere države", ter da bi to "zvezi NATO lahko otežilo načrtovanje glede jedrske vojne."

Nobelova nagrajenka kritična do ravnanja slovenske diplomacije

Slovenski prispevek k svetu brez jedrskega orožja pa so v organizaciji, ki je letos prejele Nobelovo nagrado za mir ocenili tako: "Slovenija je glasovala zoper resolucijo za začetek pogajanj o prepovedi uporabe jedrskega orožja. Slovenija trdi, da je ameriško jedrsko orožje nujno za njeno varnost. Zavrnila je deklaracijo, s katero bi se izrekla, da jedrskega orožja nikoli in pod nobenimi pogoji ne bi smeli ponovno uporabiti. Ob začetku pogajanj se je Slovenija udeležila protesta proti prepovedi izven dvorane Združenih narodov."

ZDA so na podoben način sicer zagrozile članici EU in nevtralni državi Švedski v primeru, če bo podpisala novo mednarodno pogodbo o prepovedi jedrskega orožja. ZDA so ji zagrozile s prekinitvijo obrambnega sodelovanja in celo umikom podpore ZDA "v primeru vojne", vendar je Švedska ameriški pritisk vzdržala in ni klonila.