Slovenija bojkotirala prepoved jedrskega orožja, ker je "ameriško jedrsko orožje nujno za varnost Slovenije."

Generalna skupščina OZN je včeraj ponoči naredila velik, celo zgodovinski korak in prvič po več kot 70 letih od tedaj, ko je bilo jedrsko orožje prvič uporabljeno, sprejela novo mednarodno pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, ki jo je predsednica konference za pogajanja o tej pogodbi, veleposlanica Kostarike Elayne Whyte Gomez, označila za zgodovinsko. Za pogodbo je glasovalo 122 držav, ki so tudi sodelovale v pogajanjih, medtem ko je Nizozemska glasovala proti, Singapur pa se je vzdržal. Za prepoved jedrskega orožja se sicer že dolga leta prizadeva več tisoč civilnodružbenih organizacij, združenih v pobudo ICAN.

Slovenija in NATO proti prepovedi jedrskega orožja

Gre za pravno zavezujočo mednarodno pogodbo, ki je prva mednarodna pogodba o jedrski razorožitvi po več kot 20 letih. Glede na to, da večina držav članic ZN nima jedrskega orožja, je bila potrditev v Generalni skupščini pričakovana.

Pogodba bo odprta za podpis 19. septembra letos, veljati pa bo začela 90 dni po 50. ratifikaciji. Pogodba državam prepoveduje razvoj, testiranje, proizvodnjo, nakupe, skladiščenje in posedovanje jedrskega orožja in drugih eksplozivnih jedrskih naprav. Prepoveduje se tudi uporaba tega orožja ali celo grožnja z uporabo. Po oceni analitikov se je večina svetovnih držav naveličala čakati na jedrske sile, da se znebijo orožja, ki ogroža ves svet.

Še bolj presenetljivo dejstvo pa je povezano z glasovanjem kluba razvitih evropskih držav v zvezi s to pogodbo. Slovenija je že oktobra lani v Združenih narodih glasovala proti začetku pogajanj o konvenciji za prepoved jedrskega orožja. Pridružila se je tudi bojkotu Združenih držav in več kot tridesetim drugim državam, ki nasprotujejo pogajanjem o prepovedi jedrskega orožja. Ameriška veleposlanica v OZN Nikki Haley je na začetku junija celo organizirala demonstracije zavezniških veleposlanikov v ZN pred vrati Generalne skupščine OZN, kjer je konferenca začela delo.

Na zunanjem ministrstvu so potrdili, da se Slovenija, "tako kot preostale članice Nata z izjemo Nizozemske, pogajanj o pravno zavezujočem instrumentu za prepoved jedrskega orožja ... ne udeležuje". Slovenija je ob glasovanju v telesih OZN najprej oktobra lani, nato pa ob sprejemu resolucije o pričetku pogajanj o sprejemu pogodbe o prepovedi jedrskega orožja svoj glas "proti" obrazložila s stališčem, da "pogajanja ... v katerih ne sodelujejo države, ki imajo jedrsko orožje, ne morejo voditi do učinkovite in trajne jedrske razorožitve." Ob glasovanju 23. decembra leta 2016 pa je bilo ne glede na to kar 113 držav "za", 35 držav (in med njimi Slovenija) je bilo proti, 13 pa se jih je glasovanja vzdržalo.

Zanimivo je, da so tedaj vse države, nastale na področju nekdanje SFRJ, glasovale "proti", le Makedonija je glasovala "za". Vendar so si tedaj "za" upale glasovati tudi mnoge evropske ali razvite države, na primer Avstrija, Ciper, Estonija, Irska, Italija, Liechtenstein, San Marino, Švedska in številne druge. Kljub temu pa sta se še decembra lani celo jedrski državi, Indija in Kitajska, odločili, da ne glasujeta proti tej resoluciji. Vse to si je mogoče ogledati tukaj.

Ob glasovanju 7. julija letos je bila slika nekoliko drugačna. "Za" je glasovalo 122 držav, Singapur se je vzdržal, Nizozemska pa je glasovala "proti". Makedonija z novo "prozahodno" vlado Zorana Zaeva je takoj glasovala "proti", večina članic EU in drugih evropskih držav pa se glasovanja sploh ni udeležila, pač pa ga je preprosto - bojkotirala.

Vendar to ne velja za vse - Avstrija, naša severna soseda, po kateri se Slovenija sicer pogosto rada zgleduje, je na primer glasovala "za." Enako so znova naredili tudi Ciper, Sveti sedež, Irska, Liechtenstein, Malta, Nova Zelandija, Moldavija,  San Marino, Južna Afrika, Švedska, Švica in mnoge druge države. Kar dve tretjini držav sveta je torej glasovalo "za" - Slovenija in veliko število članic EU pa so zasedanje Generalne skupščine OZN bojkotirale, kot kaže seznam glasovanja v OZN. Tega, očitno povsem neprimernega dejanja se ne da preprosto "pokriti" s priročnim argumentom, češ da je Slovenija pač "uskladila" svojo zunanjo politiko z ostalimi članicami EU in celo NATO. Članice EU so tudi Švedska, Malta, Ciper, Irska in Avstrija, vendar so glasovale "za." Je pa seveda res, da države, ki so nevtralne ali niso članice NATO na tem področju lahko vodijo drugačno, samostojno politiko.

Kot je razkrila organizacija ICAN, so v tajnem dokumentu, ki so ga oktobra lani dobile članice zveze NATO, Združene države Amerike (ki imajo same okoli 7.000 jedrskih glav) pritiskale na svoje zaveznice, da naj v OZN glasujejo proti omenjeni pogodbi in bojkotirajo pogajanja o novi pogodbi, saj bi taka pogodba lahko "spodkopala prepričanje, da je jedrsko orožje legitimno za nekatere države", ter da bi to "zvezi NATO lahko otežilo načrtovanje glede jedrske vojne."

Očitno je, da so ti pritiski obrodili sadove in da so se članice NATO odločile, da glasujejo točno tako, kot so od njih zahtevali v Washingtonu in Pentagonu.

Nekatere države so se kljub temu odločile, da bodo sodelovale vsaj pri oblikovanju pogodbe o prepovedi uporabe jedrskega orožja, za katero sicer niso glasovale. Nizozemska, ki ima na svojem ozemlju jedrsko orožje ZDA je dejala, da želi pomagati pri oblikovanju besedila pogodbe. Za to se je odločila tudi ameriška zaveznica Japonska, ki se zaradi lastnih izkušenj, razpeta med zahtevami ZDA in lastnimi interesi, dobro zaveda tudi vseh nevarnosti in posledic uporabe jedrskega orožja.   

Vendar Slovenije ni bilo niti med temi državami. V ICAN-u so tako ocenili delovanje države: "Slovenija je glasovala zoper resolucijo za začetek pogajanj o prepovedi uporabe jedrskega orožja. Slovenija trdi, da je ameriško jedrsko orožje nujno za njeno varnost. Zavrnila je deklaracijo, s katero bi se izrekla, da jedrskega orožja nikoli in pod nobenimi pogoji ne bi smeli ponovno uporabiti. Ob začetku pogajanj se je Slovenija udeležila protestu proti prepovedi izven dvorane Združenih narodov."

To seveda ni edini takšen primer. Slovenija je bila po razglasitvi neodvisnosti med podpornicami posebne deklaracije o svetu brez jedrskega orožja, ki jo je pripravljala Švedska, nato pa je - menda zaradi vstopa v zvezo NATO - prav tako izstopila iz pobude. Skupna deklaracija zunanjih ministrov Brazilije, Egipta, Irske, Mehike, Nove Zelandije, Južne Afrike in Švedske iz leta 1998, ko Slovenija še ni bila ne v EU in ne v NATO, se še zmeraj nahaja na svetovnem spletu. 

Sramotna odločitev slovenske zunanje politike

Ena sama mednarodna pogodba seveda ne more rešiti sveta pred jedrskim orožjem. Jedrsko orožje je in bo obstajalo, dokler bo obstajalo "varnostno tekmovanje" med različnimi velikimi silami sveta. Kljub temu pa je vsak korak k omejitvi uporabe jedrskega orožja zelo pomemben. To pa je v zadnjem času še toliko bolj pomembno tudi zato, ker področja novih konfliktov - na primer jugovzhodna Azija - strategom omogočajo "več svobode" pri razmišljanju o tem, ali bi jedrsko orožje v neki (vsaj na začetku in po scenarijih "lokalni") vojni vendarle lahko uporabili "z uspehom."

V Evropi bi namreč zaradi velike gostote poseljenosti vsaka omejena uporaba jedrskega orožja zelo verjetno privedla do globalne vojne, v potencialni vojni v JV Aziji, predvsem med Kitajsko na eni ter ZDA in zavezniki na drugi strani, pa vojaški strategi preigravajo tudi različne scenarije "uspešne jedrske vojne".

Vsem tem pa splošna prepoved uporabe jedrskega orožja, (katerega uporabo v svojem posvetovalnem mnenju iz leta 1996 ni prepovedalo niti Meddržavno sodišče v Haagu) predstavlja resen problem. Tako resen, da so v zvezi NATO "pritisnili" na svoje zaveznike, med drugim tudi na Slovenijo, da bi v Generalni skupščini OZN pod ameriškim pritiskom glasovale proti sprejemu nove pogodbe.