Slovenija ne bo pristopila k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja OZN

V času splošne razprave svetovnih voditeljev ob začetku 72. zasedanja Generalne skupščine ZN so na sedežu ZN v New Yorku pripravljene za podpis tudi številne mednarodne pogodbe. Med njimi je tudi julija sprejeta pogodba o prepovedi jedrskega orožja, ki pa je Slovenija, kot je v torek povedal premier Miro Cerar, ne bo podpisala.

Ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku so države danes začele podpisovati novo mednarodno pogodbo o prepovedi jedrskega orožja. Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je danes ob uradnem odprtju nove pogodbe za podpis ocenil, da gre za pomemben mejnik. Kot je sicer priznal, bo za to, da se svet dejansko znebi 15.000 jedrskih bojnih glav, potrebnega še veliko dela. "Danes upravičeno praznujemo mejnik. Zdaj pa moramo nadaljevati po težki poti proti eliminaciji jedrskih arzenalov," je dejal Guterres. Kot prvi je pogodbo danes podpisal brazilski predsednik Michel Temer.

Pogodbo je julija v Generalni skupščini ZN potrdilo 122 držav, vendar med njimi ni bilo jedrskih držav ter članic zveze Nato. Pogodba državam prepoveduje razvoj, testiranje, proizvodnjo, nakupe, skladiščenje in posedovanje jedrskega orožja in drugih eksplozivnih jedrskih naprav. Prepoveduje tudi uporabo tega orožja ali celo grožnje z njegovo uporabo.

Cerar: pogodba je "preveč radikalna in nerealna"

"Slovenija se je že prej pridružila zahtevam po jedrski razorožitvi in naša vlada to zelo podpira, podpiram tudi sam. To je nekaj, kar ves čas zagovarjamo in tako bomo tudi nadaljevali," je dejal Cerar.

A hkrati je dodal, da je ta pogodba "v določenih vsebinah preveč radikalna in nerealna". "Mi si prizadevamo za odstranjevanje jedrskega orožja, za razorožitev jedrskih velesil, ker to je huda grožnja človeštvu. Slovenija bo na tej poti vztrajala, seveda pa moramo to delati premišljeno in ne z nekimi ad hoc akcijami, ki so vnaprej obsojene na neuspeh in kjer gre bolj za neko promocijo stališč," je dejal premier Cerar slovenskim novinarjem v New Yorku.

Na vprašanje, zakaj je pogodba o prepovedi jedrskega orožja nerealna, je Cerar odgovoril, da če pri tem ne sodelujejo ključne države, ki so nosilke jedrskega oboroževanja, potem gre za simpatično pobudo, ki izzveni v prazno.

"Sem za to, da Slovenija še naprej podpira jedrsko razoroževanje, ampak na način, ki bo do tega postopno tudi dejansko vodil. Ne pa na način, ki je pač mogoče populistično všečen, vendar ne more imeti nekih realnih posledic. Prav tako se moramo zavedati tudi svoje vloge v EU in Natu, v vseh zvezah, kjer moramo ravnati odgovorno in premišljeno," je dejal premier.

Ob tem je opozoril, da ima na primer jedrsko orožje tudi Severna Koreja in dokler ga ima in se mu ni pripravljena odreči, je težko pozivati druge države, da se mu odrečejo. "Mi smo proti vsakemu jedrskemu orožju. To je dolgoročni cilj in če ga bomo dosegli v času naše generacije, ne vem. Ne smemo pa od tega cilja odstopiti," je še dejal slovenski premier.

Stranka Levica je sicer ravno v torek Cerarjevo vlado pozvala, naj Slovenija pristopi k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja. Argumente, zakaj Slovenija tega ne stori, o katerih je govoril tudi Cerar, pa so v stranki označili za nesprejemljive. Menijo, da bi Slovenija s pristopom k tej pogodbi mednarodni javnosti sporočila, da sama ravna tako, kot pričakuje od drugih držav, in da ne bo dovolila namestitve ali uporabe jedrskega orožja na svojem ozemlju ali v svojem imenu.

Prepovedi nasprotujejo tudi v posameznih evropskih državah. V Nemčiji na primer 71 odstotkov vprašanih nasprotuje jedrskemu orožju, vendar tudi nemška vlada podobno kot slovenska ne bo pristopila k pogodbi.

Slovenija proti mednarodni pogodbi, ker je "ameriško jedrsko orožje nujno za slovensko varnost."

Slovenija se s to odločitvijo sicer uvršča med maloštevilne države sveta., ki k tej pogodbi ne bodo pristopile in je ne bodo podpidale. Zaplet je nastal že ob začetku julija, ko je Generalna skupščina OZN, kot smo že poročali naredila velik, celo zgodovinski korak in prvič po več kot 70 letih od tedaj, ko je bilo jedrsko orožje prvič uporabljeno, sprejela novo mednarodno pogodbo o prepovedi jedrskega orožja. Za pogodbo je glasovalo 122 držav, ki so tudi sodelovale v pogajanjih, medtem ko je Nizozemska glasovala proti, Singapur pa se je vzdržal. Za prepoved jedrskega orožja se sicer že dolga leta prizadeva več tisoč civilnodružbenih organizacij, združenih v pobudo ICAN.

Gre za pravno zavezujočo mednarodno pogodbo, ki je prva mednarodna pogodba o jedrski razorožitvi po več kot 20 letih. Pogodba je odprta za podpis 19. septembra letos (podpisala bi jo torej še vedno lahko tudi Slovenija), veljati pa bo začela 90 dni po 50. ratifikaciji. Pogodba državam prepoveduje razvoj, testiranje, proizvodnjo, nakupe, skladiščenje in posedovanje jedrskega orožja in drugih eksplozivnih jedrskih naprav. Prepoveduje se tudi uporaba tega orožja ali celo grožnja z uporabo. Po oceni analitikov se je večina svetovnih držav naveličala čakati na jedrske sile, da se znebijo orožja, ki ogroža ves svet.

Vendar pa so številne članice EU - glasovale proti omenjeni pogodbi. Slovenija je že oktobra lani v Združenih narodih glasovala proti začetku pogajanj o konvenciji za prepoved jedrskega orožja. Pridružila se je tudi bojkotu Združenih držav in več kot tridesetim drugim državam, ki nasprotujejo pogajanjem o prepovedi jedrskega orožja. Ameriška veleposlanica v OZN Nikki Haley je na začetku junija celo organizirala demonstracije zavezniških veleposlanikov v ZN pred vrati generalne skupščine OZN, kjer je konferenca začela delo. Ne glede na to pa so si že ob prvem glasovanju o novi pogodbi v OZN "za" upale glasovati tudi mnoge evropske ali razvite države, na primer Avstrija, Ciper, Estonija, Irska, Italija, Liechtenstein, San Marino, Švedska in številne druge, ki so v začetku julija še enkrat podprle konvencijo. Slovenije znova ni bilo med njimi, ker je svojo politiko očitno popolnoma "uskladila" z ZDA.  Vendar to ne more izbrisati dejstva, da je tedaj dve tretjini držav sveta glasovalo "za" novo pogodbo. Prav tako je danes še bolj kot kadarkoli očitno, da je jedrsko orožje verjetno največja nevarnost na svetu.

Kljub temu pa ZDA pritiskajo na vse "neposlušne" države. Kot je razkrila tudi organizacija ICAN, so v tajnem dokumentu Združene države Amerike zahtevale od svojih zaveznic, da naj v OZN glasujejo proti omenjeni pogodbi in bojkotirajo pogajanja o novi pogodbi, saj bi pogodba lahko "spodkopala prepričanje, da je jedrsko orožje legitimno za nekatere države", ter da bi to "zvezi NATO lahko otežilo načrtovanje glede jedrske vojne."

Slovenski prispevek k svetu brez jedrskega orožja pa so v ICAN-u so ocenili tako: "Slovenija je glasovala zoper resolucijo za začetek pogajanj o prepovedi uporabe jedrskega orožja. Slovenija trdi, da je ameriško jedrsko orožje nujno za njeno varnost. Zavrnila je deklaracijo, s katero bi se izrekla, da jedrskega orožja nikoli in pod nobenimi pogoji ne bi smeli ponovno uporabiti. Ob začetku pogajanj se je Slovenija udeležila protesta proti prepovedi izven dvorane Združenih narodov."

ZDA zaradi podpisa pogodbe grozijo tudi Švedski

ZDA so na podoben način sicer zagrozile članici EU in nevtralni državi Švedski v primeru, če bo podpisala novo mednarodno pogodbo o prepovedi jedrskega orožja. ZDA so ji zagrozile s prekinitvijo obrambnega sodelovanja in celo umikom podpore ZDA "v primeru vojne." Švedska je namreč ena od 122 držav sveta, ki so glasovale za prepoved uporabe jedrskega orožja. Slovenija  se je vzdržala glasovanja in pogodbi, ki je ne bo podpisala nasprotuje.

Po ceni enega od virov švedskega časnika Dagens Nyheterin bi se ameriške grožnje lahko nanašale na sodelovanje med švedsko in ameriško obrambno industrijo. Švedska zunanja ministrica Margot Wallström je sicer že napovedala, da bo švedska podpisala pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, vendar pa temu nasprotuje obrambni minister Peter Hultqvist. Razlogi za to, da države kot je Slovenija niso pristopile k omenjeni pogodbi tako niso samo načelne narave, kot je to javnosti predstavil slovenski predsednik vlade, pač pa gre v tem primeru očitno tudi za kombinacijo različnih ekonomskih in političnih pritiskov ZDA na manjše zaveznice, ki se takšnim pritiskom očitno precej hitro predajo in so se v zameno za "dobre odnose" z večjimi državami pripravljene odreči samostojnejšemu vodenju svoje zunanje politike. 

Res pa je, da je to eno od redkih vprašanj, pri katerem so ZDA, Rusija, Kitajska, večina članic EU in Severna Koreja na isti strani - vse te države namreč nove pogodbe ne podpirajo.