Tožilka Žgajnarjeva po Jankovićevi oceni zlorabila položaj

Državna tožilka Blanka Žgajnar je po oceni ljubljanskega župana Zorana Jankovića zlorabila svoj položaj in dela v primerih, ki se nanašajo nanj, ni opravila strokovno. Spomnil je, da prav na današnji dan mineva pet let od prve hišne preiskave v zvezi s postopki proti njemu, in opozoril na "nepotrebno trpljenje njegove družine in sodelavcev".

Še vedno pa Janković verjame, da pravica na koncu vedno zmaga. "Čas, ki je za to potreben, je sicer dolg, predolg," je dejal, toda sam je, kot je poudaril, popolnoma miren.

Tožilka Žgajnarjeva po Jankovićevih besedah namreč v vsem tem času ni vložila niti ene obtožnice. "Očitno je niti ne more," je dejal, saj da so ovadbe proti njemu "domišljijski spisi". Ob tem je navedel, da je odločitev višjega sodišča o izločitvi prisluhov v zadevi farmacevtka že deseta odločitev njemu v korist v različnih postopkih.

Na vprašanje, kakšen odnos je imel s farmacevtko, ki naj bi ji glede na očitke tožilstva v zameno za spolne usluge pomagal do službe v Lekarni Ljubljana, pa Janković ni jasno odgovoril: "Moramo razčistiti, kaj želite vedeti - ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali želite kak drug pogled, skozi ključavnico." Na dodatno poizvedovanje je nato dodal, da pogosto dela tudi v večernih urah, med drugim ima dneve odprtih vrat vsak prvi torek v mesecu, ki trajajo od 14. do 21. ali celo do 22. ure.

V ovadbi, ki jo je objavil portal Pod črto, je med drugim namreč zapisano, da je policija ugotovila, da se je Janković s farmacevtko želel dobiti v večernih urah in ne dopoldanskih, ko je v mestni hiši veliko zaposlenih.

Janković je danes poudaril tudi, da je odločitev ljubljanskega višjega sodišča glede izločitve in uničenja dokazov v zadevi farmacevtka pravnomočna.

V tej zadevi je sodišče namreč ugotovilo, da je treba gradivo, zbrano s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, uničiti. Tožilka v roku dveh let po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov namreč ni začela kazenskega pregona.

Kot je v sodbi zapisalo višje sodišče, tožilka sicer ni nikoli izjavila, da kazenskega pregona ne bo začela, a po mnenju sodišča so nesprejemljivi očitki tožilke, da je treba tudi predlog za opravo hišne preiskave, ki je bil podan znotraj dvoletnega roka, šteti kot začetek kazenskega postopka, saj že iz komentarja zakona o kazenskem postopku izhaja, da tožilec kazenski pregon začne z zahtevo za preiskavo ali obtožnim predlogom oz. obtožnico. To izhaja tudi iz zadnje odločbe ustavnega sodišča na to temo, medtem ko se je tožilka v pritožbi sklicevala na različne sodne odločbe starejšega datuma.

Prav tako višje sodišče ni sprejelo tožilkinega stališča, da je omenjeni dveletni rok za državno tožilstvo le instrukcijski. "Dveletni rok je zakonski procesni rok," poudarja sodišče. Sicer pa je sodišče tožilko na to opomnilo že 5. maja 2015, torej 17 mesecev pred iztekom roka.

Ob tem sodišče opozarja, da so bili podatki in dokazi v tej zadevi v celoti zbrani že 14. septembra lani, ko je policija tožilstvu posredovala kazensko ovadbo. "Državna tožilka bi, kot je pravilno ugotovila preiskovalna sodnica, kazenski pregon lahko začela znotraj dveletnega roka, pa tega ni storila," so še zapisali višji sodniki.

Gradivo je bilo sicer zbrano zakonito, po izteku navedenega roka pa bi bila z njihovo uporabo, ker bi morali biti že uničeni, kršena osumljenčeva pravica do varstva osebnih podatkov, trdi sodišče.

Kot je še zapisano v sklepu, ni dvoma, da prikriti preiskovalni ukrepi posegajo v človekove pravice, zato morajo biti sorazmerni. Državni organi, ki sodelujejo v predkazenskem postopku, torej tudi državno tožilstvo, pa morajo postopati hitro in brez kakršnega koli odlašanja, na kar napotuje tudi odločba ustavnega sodišča.

Specializirano državno tožilstvo se sicer z odločitvijo višjega sodišča ne strinja. Zato napovedujejo, da bodo v zvezi s to odločitvijo na vrhovno državno tožilstvo podali pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.