9/11: Teroristični napadi, ki so spremenili svet

Na jutrišnji dan leta 2001 je devetnajst članov islamistične teroristične organizacije Al Kaida ugrabilo štiri potniška letala in za vedno spremenili svetovno zgodovino.

Skoraj deset tisoč žrtev

Islamistični teroristi (petnajst državljanov Savdske Arabije, dva iz Združenih arabskih emiratov in po en iz Egipta ter Libanona) so ugrabili štiri potniška letala kmalu po vzletu in jih nato uporabili za načrtno strmoglavljenje v cilje na tleh.

Izbrali so zgradbe, ki so (simbolični) centri ameriške moči: dva letala sta se poletala v dve najvišji stolpnici newyorškega World Trade Centra (simbol ameriške gospodarske moči), eno letalo je strmoglavilo v Pentagon (simbol vojaške moči) ter eno letalo je strmoglavilo na polje v Pensilvanije, potem ko so potniki želeli prevzeti nadzor nad letalom. Slednje naj bi napadlo zgradbo United States Capitol, sedež ameriškega kongresa in pravosodnega dela ameriške vlade (simbol ameriške politike). 

V napadih je umrlo 2.996 ljudi in več kot šest tisoč je bilo ranjenih. Vključno z devetnajstimi samomorilci je na letalih umrlo 265 ljudi, medtem ko je na tleh umrlo 2.606 ljudi v WTC in neposredni okolici ter 125 v Pentagonu. Med žrtvami niso bili le Američani, ampak državljani več kot 90 drugih držav, tako iz Združenega kraljestva (67), Dominikanske republike (47), Indije (41), Južne Koreje (28), Kanade (24), itd. S tem so napadi 11. septembra postali najhujši teroristični napad v zgodovini sveta ter tudi najhujši tuji napad na ameriško ozemlje po japonskem napadu na Pearl Harbor 7. decembra 1941.

Poleg številnih človeških žrtev so strmoglavljena letala povzročila tudi porušenje obeh najvišjih stolpnic v New Yorku (t. i. Južni in Severni stolp), hkrati pa so ruševine in požari dosegli in popolnoma uničili še stavbi 3 WTC (Marriott Hotel) in 7 WTC. Poleg tega so bile huje poškodovane še štiri druge stavbe v sklopu kompleksa WTC, kot tudi več drugih zgradb v neposredni bližini. Moč udarca v Pentagon je povzročil zrušenje enega dela stavbe, pri čemer se je letalo zabilo 94 metrov v samo zgradbo.

Vojna proti terorju

Že na dan napadov je ameriško politično vodstvo pričelo z iskanjem krivcev za teroristične napade in načrtovanjem povračilnih dejanj. 

Kmalu so ugotovili, da za napadi stoji Al Kaida, katere voditelj Osama bin Laden se je takrat nahajal v Afganistanu. Ameriški predsednik George W. Bush je že 20. septembra 2001 pozval talibansko vlado, da izroči bin Ladna in vodstvo Al Kaide; v nasprotnem primeru jim je zagrozil z vojaškim napadom. Talibani so zavrnili izročitev, a hkrati ponudili, da Američani izročijo dokaze o vlogi Al Kaide, nakar naj bi bili sojeni pred islamskim sodiščem. Niti mesec dni po napadih so Američani in zaveznice 7. oktobra napadle Afganistan.

Decembra istega leta je padla talibanska vlada, medtem ko so glavni boji z ostanki Al Kaide in talibanov trajali vse do aprila naslednje leto. Od takrat naprej Američani in zavezniki (vključno s Slovenci) delujejo v Afganistanu v upanju na demokratizacijo in stabilizacijo države.

A ameriški politični vrh ni bil zadovoljen le s padcem Afganistana. Napade 11. septembra ter z lažmi o Iraku (sodelovanje z Al Kaido, razvoj in posedovanje orožja za množično uničevanje, itd.) so izkoristili za napad na Irak, ki se je pričel 20. marca 2003. Tega dne so se pričeli množični raketni in letalski napadi na vojaške in politične cilje po državi, čemur je nato naslednjega dne sledil še prvi kopenski napad. Že 1. maja 2003 je Bush izjavil, da so se zaključile glavne bojne operacije v državi. Decembra istega leta so ameriški vojaki odkrili Sadama Huseina, ki je bil nato leta 2006 usmrčen s strani Iračanov.

Nastopi Islamska država

A prvotnemu polomu Al Kaide v Afganistanu je sledil zasuk. Islamistični teroristi so izkoristili medetnično in medversko nasilje v Iraku, ki je izbruhnilo po padcu Huseina, da so se infiltrirali v Irak in pričeli rekrutirati privržence. Iz jedra stare Al Kaide je sčasoma nastala Islamska država, ki se je pozneje izkazala za hujšo nasprotnico kot Al Kaida.

Medtem ko je slednja delovala predvsem v vlogi terorističnega »think tanka«, ko je financirala, izobraževala in logistično podpirala različne islamistične teroristične skupine predvsem po Aziji in Afriki, je Islamska država pričela z združevanjem teh manjših skupin pod svoje okrilje ter pričela neposredno napadati lokalne (muslimanske) režime. Tako so izkoristili t. i. arabsko pomlad za širitev svojega vpliva po celotni severni Afriki ter zahodnem Bližnjem vzhodu. Na koncu so na zasedenem področju Iraka in Sirije junija 2014 razglasili svoj »kalifat« oz. državo. 

Boji za uničenje te teroristične države še vedno potekajo. V letošnjem letu so vojaške operacij obeh mednarodnih koalicij (tako rusko kot ameriško vodeče) uspele osvoboditi številna ozemlja, ki so bila pod nadzorom Islamske države. Slednja trenutno nadzoruje le še 15 % nekdanjega ozemlja.

Še huje kot prej

Ameriške odločitve, ki so bile podprte s široko mednarodno podporo, so se na koncu izkazale za odločilne, da se val terorizma ni ustavil, ampak se je terorizem še bolj razširil po celotnem svetu. Številni spopadi širom Afrike in Azije so povzročile množične migracije ljudi na evropsko celino, ki je hkrati bila tudi žrtev številnih terorističnih napadov. 

Že videno

Boj proti terorizmu je seveda potreben, a prav t. i. »vojna proti terorju« je pokazala, da lahko napačne politične odločitve popolnoma izničijo vojaške uspehe ter na koncu povzročijo popolno okolje za vzpon še hujšega terorističnega nasilja. Lahko le upamo, da so se svetovni voditelji kaj naučili iz zgodovine, in da ne bodo po padcu Islamske države ponovili istih napak, katere so storili v Iraku.