Romom bodo pri vključevanju v družbo v pomoč tudi večnamenski centri

V romski skupnosti se zavedajo, da se morajo Romi zaposliti in se dejavno vključiti v družbo. Ponekod že izvajajo aktivnosti s takšnimi cilji. Napredek si obetajo tudi od načrtovane vzpostavitve večnamenskih romskih centrov, četudi so glede njih v delu romske skupnosti zaradi slabih rezultatov drugih projektov, namenjenih Romom, skeptični.

V večnamenskih romskih centrih bo deloval romski koordinator, ki bo povezoval vse, ki sodelujejo pri socialnem vključevanju in aktiviranju, denimo vrtce, šole, centre za socialno delo in območne službe zavoda za zaposlovanje, je za STA povedal predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš. Socialna aktivacija mora imeti po njegovem opozorilu izhod v zaposlitev, kar pomeni proces od vključitve v vrtec in šolo do zaposlitve.

Po navajanju ministrstva za delo v javnem razpisu za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja predvidoma 11 večnamenskih romskih centrov, ki ga je objavilo aprila, se bodo v centrih izvajale aktivnosti za krepitev in izboljševanje socialno-ekonomskega položaja pripadnikov romske skupnosti. Namen aktivnosti v centrih je po besedah ministrstva zmanjševanje tveganja revščine, dvig socialnih kompetenc, opolnomočenje in približevanje trgu dela ter aktivno vključevanje v družbo.

Rezultati razpisa bodo znani v kratkem, so za STA povedali na ministrstvu.

S pomočjo centrov naj bi Romi dobili drugačno podobo v družbi

S pomočjo centrov naj bi romska skupnost po Rudaševih besedah na srednji rok dobila drugačno podobo v družbi kot zdaj, ko ima nizek ugled in imajo njeni pripadniki težave pri socialnem vključevanju.

"Preko večnamenskih centrov naj bi dobili prvo generacijo Romov, ki bo delodajalce prepričala, da jih zaposlijo," je dejal. "Rom mora biti aktiven iskalec zaposlitve. Če se vključi v pripravljene programe, je njegova možnost za uspeh večja," je poudaril.

V evidenci brezposelnih tudi izobraženi Romi

V evidenci brezposelnih so po njegovih besedah tudi izobraženi Romi, ki pa ne dobijo zaposlitve med drugim zaradi stigme in predsodkov delodajalcev. Pogum morata imeti tako Rom kot delodajalec, je opomnil.

Romi iz Prekmurja zdaj po njegovih besedah pogosto opravljajo sezonska dela v bližnji Avstriji. Manj možnosti pa imajo tisti na drugih območjih v državi. Tako je med romskim prebivalstvom na splošno več kot 80 odstotkov brezposelnih.

Rudaš je tudi predsednik zveze za razvoj romske manjšine Preporod s sedežem v Trebnjem. V zvezi po njegovih besedah vidijo možnost v zelenih delovnih mestih, kjer sta se dve osebi že zaposlili. "Romi bi lahko delali v gozdu, pri sanaciji divjih odlagališč in v permakulturi," je naštel.

Svarila pred getoiziranjem

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je glede večnamenskih centrov za razliko od Rudaša skeptičen. "Če bodo delovali tako kot romski izobraževalni inkubatorji, nimam pozitivnega mnenja," je dejal za STA. "Romi se bodo namreč na tak način getoizirali, ne pa integrirali," je posvaril.

Inkubatorji, ki med drugim nudijo učno pomoč otrokom, po njegovih besedah niso prinesli pričakovanih rezultatov. "Celo 12 let stari otroci ne vedo, kdaj so se rodili, ne poznajo letnih časov," je opozoril.

V vzpostavljanje večnamenskih centrov bi se morali po njegovem mnenju vključiti tudi Romi, ki poznajo dejanske razmere. "Eno so besede birokracije v Ljubljani, drugo pa je stanje na terenu," je dejal. Izrazil je pričakovanje, da bodo Romi povabljeni k sodelovanju.

Do pristopa države pri reševanju romske problematike je kritičen. Probleme bi morala po njegovem opozorilu reševati sistemsko, ne pa projektno. "Dokler bodo na voljo evropska sredstva, bodo aktivnosti tekle, ko pa evropskih sredstev ne bo, tudi aktivnosti ne bo," je napovedal.

Ukrepi za večjo zaposlenost Romov tudi v nacionalnem programu

Na uradu vlade za narodnosti pri vprašanju vključevanja Romov na trg dela izpostavljajo pomen nacionalnega programa ukrepov za Rome 2017 - 2021. Opozarjajo pa, da je področje zaposlovanja Romov zelo kompleksna tematika, ki je na eni strani pogojena s socialnimi vprašanji, po drugi strani pa s še vedno močno prisotnimi predsodki v družbi do romske skupnosti, so poudarili za STA.

K večji zaposlenosti Romov bodo po njihovi oceni prispevali tako sami ukrepi iz nacionalnega programa na področju zaposlovanja, denimo vključevanje Romov v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, kot tudi ukrepi na ostalih področjih. Posebej izpostavljajo ukrepe na področju vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva in socialnega vključevanja.

Med temi ukrepi poleg večnamenskih centrov omenjajo tudi povečanje socialnega in kulturnega kapitala v romskem naselju, izobraževalne inkubatorje, vključevanje Romov v sistem vajeništva, socialnovarstvene programe, večjo informiranost Romov o možnostih štipendiranja in ozaveščevalne aktivnosti.

Ob tem je po opozorilu urada za uspešno izvajanje ukrepov nujno potrebno dobro in usklajeno delo več organov in delovnih teles iz različnih sektorjev, in boljše sodelovanje z občinami, kjer živijo Romi. Predvsem pa je nujno spodbujanje pripadnic in pripadnikov romske skupnosti za aktivno iskanje zaposlitve in za proaktivno reševanje svojega socialnega položaja, so izpostavili.