Število preiskav pranja denarja v Sloveniji se povečuje, a ne zadostno

Število preiskav, povezanih s pranjem denarja, se je v Sloveniji od zadnjega vrednotenja iz leta 2010 povečalo, vendar še vedno ni sorazmerno s številom preiskav in obsodb za kazniva dejanja, ki ustvarjajo prihodke, kot so npr. davčne utaje, goljufije in druga gospodarska kazniva dejanja. Nezadostna je tudi kriminalizacija financiranja terorizma.

To sta dva izmed več ključnih zaključkov novega poročila, ki ga je danes objavil strokovni odbor Sveta Evrope, ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma (MONEYVAL).

Poročilo ugotavlja, da je glede na obstoječa tveganja za pranje denarja v Sloveniji potrebno večje število preiskav s področja, povezanega s hudimi kaznivimi dejanji. Največ pranja denarja je po mnenju strokovnjakov omenjenega odbora povezana z zlorabo položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, davčnimi utajami, poslovnimi goljufijami in zlorabami uradnega položaja. Zunaj gospodarstva pa je največ pranja denarja, povezanega s prepovedanimi drogami.

Poročilo navaja tudi, da banke v Sloveniji dobro razumejo glavna sektorska tveganja pri pranju denarja, ukrepi za preprečevanje slednjih pa da so v veliki meri primerni. Kljub temu pa gre skozi bančni sektor največji delež finančnih storitev v Sloveniji in je zato najbolj ranljiv za pranje denarja, ugotavlja poročilo. Izpostavlja tudi nezadostno strokovno znanje sodnikov in tožilcev na področju "finančne forenzike".

Strokovnjaki omenjenega odbora Sveta Evrope v svojem poročilu ugotavljajo, da je Slovenija sprejela določene ukrepe za povečanje preglednosti delovanja pravnih oseb in preprečitev zlorab z njimi, "vendar pa se ti ukrepi niso izkazali za zadostne, da bi kriminalcem učinkovito preprečili ustanavljanje podjetij za nezakonite namene".

Čeprav slovenski organi pregona dobro poznajo tveganja, povezana s financiranjem terorizma, poročilo ugotavlja, da pomanjkljiva kriminalizacija financiranja terorizma ovira učinkovito preiskavo in pregon tega kaznivega dejanja. Poročilo pri tem navaja, da je Slovenija v svojem poročilu "o nacionalnem tveganju", ki ga je pripravila leta 2015 in dopolnila leta 2016, navedla, da za 10 ljudi obstajajo sumi, da so odšli v Sirijo ali Irak, kjer naj bi se po nekaterih informacijah usposabljali za teroristične dejavnosti.

Da pa poročilo pohvali Slovenijo, da je njen sistem mednarodnega sodelovanja pri boju proti pranju denarja in financiranju terorizma v veliki meri učinkovit.